ana
5 p
Offline
Posts: 1223
Kranj
Gender: 
|
herby,
pred petnajstimi leti sem dan na dan premišljevala, kako lahko človek preživi v prometni nesreči, če ga flikne ven iz avta
potem se je zgodilo, na petek, 13 - pa ne verjamem v slab glas takega dneva
šef je peljal po zabavi domov mene in še enega sodelavca. Sedela sem zadaj v stoenki, šef je bil vedno znan kot divji voznik. V naselju je zapeljal zaradi srečanja z drugim vozilom na bankino in ko se je vrnil na cestišče, avta ni več ujel. Vozil je več kot 100km na h, kar so takoj vedeli glede na razdejanje tudi miličniki. kaj prida spomina na dogajanje nimam (prič tudi ne), po predvidevanjih sem izstopila skozi prtljažnik in pristala na travi. Brez poškodb. Šef je imel zlomljeno ključnico (bil je pripet s pasom), sodelavec pa pretres možganov (ni bil pripet in ga je vrglo po notranjosti avta). Avto je bil totalka, podirali smo lesene ograje, telegraf štango, v končni fazi je avto pristal v nasadu vrtnic na boku. Zavedela sem se na tratici, ko je en moški vpil, da me ne smejo premikat, bogve, kako sem polomljena. Jaz sem pa mrtvo hladno vstala in odkorakala reševat šefa in sodelavca iz avta. Omenjena nisem bila niti v policijskem poročilu, niti k zdravniku me niso vlekli (ostala dva je odpeljal rešilec), nič. Kot da me ni bilo v avtu v času nesreče.
Kasneje je šef priznal, da je hotel čimprej odložiti sodelavca, da bi potem bila ... khmmm... midva malo sama. Keneda, kaj vse naredi že sama misel na... no, nikoli ni povedal, na kaj je sploh upal takrat.
Vedno me je zanimalo nekaj: ali sem vnaprej slutila, kakšna nesreča se mi bo zgodila, ali sem si sama priklicala nesrečo, da sem na lastni koži videla, da se hudo nesrečo s skokom iz avta da preživeti brez poškodb (z nekaj buškami)?
Herby, sam praviš, da ob svojem padcu nisi čutil strahu (in se nisi lovil, ampak si elegantno potoval skozi zrak). Iz tega razloga menda pijanci kljub padcem ne doživijo ne vem kakih poškodb -saj ne vedo, da bodo padli, zato jih ni strah in niso trdi in se ne lovijo.
V ponedeljek smo na meditacijah oponašali derviše (sufije). Vrtenje v krogu v smeri urinega kazalca (če si desničar) pod še nekaterimi pogoji. Vnaprej nam je bilo povedano, da bomo ob višku padli in naj se tega ne bojimo, ker se ne bo nikomur nič zgodilo. Razumarsko to čisto sprejemam, ker vem iz literature, da je to čisto res. A ne maram bolečine (čeprav verjamem, da je pozitivnega značaja) in da mene ne bi bolelo ob padcu? Mojo sosedo je v parih minutah že fliknilo po tleh, videla sem v preblisku, kako jo je zrušilo brez glasu, slišala sem, kako se podirajo drugi. Še vedno nisem verjela, da se meni lahko zgodi kaj takega. No, potem sem s pospeševanjem vrtenja prišla tako daleč, da sem postala eno z vrtenjem (Osho menda pravi: ne bodite plesalec, postanite ples), začelo mi je iti na smeh, vse mi je postalo vseeno in lahko bi se glasno smejala med padanjem, tako mi je bilo všeč...
jeh jeh kaj pa vem...
|
Home
Pages: 
