Saj maš prav Mike, ko praviš, "da ko prideš v zavedanje, najbrž spoznaš, da so bili vsi dogodki v tvojem življenju namenjeni temu, da pridobiš neke izkušnje (hote ali nehote)..." Pa kljub temu, da se zavedam, da sem pridobila ogromno izkušenj, opažam, da me spomin na določene dogodke zlo obremenjuje. Pa smešno, niso to spomini na kaj slabega...lepi spomini so tisti, ki so boleči...ker tega, kar se je zgodilo ni več...ker se ne da ponovit...ker morda oseb ni več...pa tko...eh vidiš to bi rada zbrisala iz spomina, da ne bi tako zelo bolelo...

Jap, te razumem Le-ona, ampak vem, predobro vem, da ti tudi veš, da spomini so in jih iz dneva v dan polnimo z novimi zapisi.

Vem romantiko bolečih, srečnih, veselih dogodkov: "Oh, kako smo včasih uživali!"

Znan izrek, skoka nazaj, plavanja v lepe preteklo oddaljene dogodke. Pa vendar, na tej naši poti, ostanejo v tistem najlepšem spominu ravno tisti, do katerih puščamo svobodo. In v zavedanju te svobodnosti, nas premami otožnost, melanholija, in podobna spominska čustva. TODA!!!

Življenje iz trenutka v trenutek teče dalje. Vsak trenutek, ti je lahko še lepši, če ga živiš. Če pa sedanji trenutek živiš v podoživljanju preteklosti, pa ga ne! Otroci so zame izreden primer lahko celo rečem vzorniki, življenja v trenutku. Njihov spomin na preteklost je vezan v glavnem na izkušenjsko stran. Predvsem v zgodnjih letih. Živijo iz trenutka v trenutek, in so srečni, žalostni, zadovoljni, nezadovoljni, igrivi, mirni. Pa vendar živijo trenutek.

Bach je spominjanje, predvsem v eni zadnjih knjig, navezal na otroštvo in nerazčiščene strahove. S pomočjo spominjanja nazaj, je ugotovil precej lastnosti, ki so se takrat pojavile v njegovi osebnosti.

Ales..  Metoda za katero vem je dolgorocna in ti ne vzame veliko casa, ko uredis svoje bivalne prostore.  Sam sem to metodo preizkusil, zato lahko zatrdim, da deluje dolgorocno. In to je Gorenceva metoda Bikobirnetka.  
Zal pa je ta precej povezana z denarjem.  

Poznam celo oddelek nega podjetja v Ljubljani, kjer so si vsi izboljsali spomin, dvignili mozganski potencial in so sedaj v svoji branzi svetovno znani.

Andres


Quote:

Dam tale clanek zraven;

Dnevnik 5,november,2001

Spominske ukane možganov

Starejši pri spominjanju uporabljajo obe polovici možganov, mlajši pa isti učinek dosežejo le s polovico

V starosti 20 do 30 let še noben zdrav človek ni imel težav s pomnjenjem telefonske številke. Pa vendar se že v tretjem desetletju življenja začne upadanje možganskih sposobnosti, pravi Denise Park z univerze v Michiganu. "Mladi odrasli sploh ne opazijo nazadovanja svojih možganskih zmogljivosti, pa čeprav se to dogaja enako hitro kot pri ljudeh, starih več kot 60 let," je pojasnila znanstvenica na seminarju ameriške psihološke družbe v San Franciscu. "Mladi ljudje imajo na razpolago več možganskega kapitala, kot ga potrebujejo za izenačitev izgub. Šele po 60. letu pa izpad postane opazen."


Da bi kljub izgubam snovi zadostili zahtevam, starajoči se možgani uporabljajo nekatere ukane, je v San Franciscu izdala prav tako na univerzi v Michiganu zaposlena znanstvenica Patricia Reuter Lorenz: "Starejši ljudje aktivirajo pri spominskih dosežkih obe možganski polovici, mlajši pa dosežejo isti učinek spominjanja samo s polovico možganov." Poleg tega se s staranjem udeležuje reševanja posamezne naloge vedno več površine možgan.

Znanstvenica Reuter Lorenz je dala starejšim in mlajšim poskusnim osebam nalogo, naj si zapomnijo telefonske številke, in pri tem opazovala dejavnost njihovih možganov s pomočjo pozitronske emisijske tomografije. S to metodo je mogoče ugotoviti, kje je površina možganov posebno dobro prekrvavljena. To pa spet dovoljuje sklepanja o živčni dejavnosti, kajti obremenjena območja možganov so bolje prekrvavljena kot tista, ki jim ni treba opravljati naloge. Pokazalo se je, da sta bili v obeh poskusnih skupinah dejavni možganski regiji, ki sta pristojni za govorico in za kratkočasni besedni zaklad. Pri starejših ljudeh pa je pri reševanju naloge sodeloval še čelni reženj, ki je pri mlajših ostal nem.

Podobne razlike so prinesle naloge, ki so zahtevale, naj v vrsti črk testiranci prepoznajo tiste, ki se ponavljajo. To nalogo je pri mladih ljudeh rešila leva polovica možganov, pri starejših pa sta bili zaposleni obe polovici možganov. "Pritegnitev dodatnih možganskih regij za rešitev neke naloge spodbuja sposobnost razmišljanja pri enostavnih zadevah," komentira znanstvenica Reuter Lorenz rezultate teh raziskav. "Toda kadar je treba obdelati bolj zapletene probleme, potem ta ukana odpove."

Tako sta na primer obe poskusni skupini enako hitro obdelali naloge računanja na pamet, po vzoru 10 x 9 + 8 = 98. Če pa so hkrati postavili še zahtevo, naj si zapomnijo tudi posamezne besede, potem so starejše poskusne osebe vidno zaostajale. Če je že pri sorazmerno preprostih rešitvah nalog potrebno aktivirati dodatna možganska območja, potem zmanjka prostih zmogljivosti za obdelavo še bolj zapletenih problemov, domneva Reuter Lorenzova.

Toda tudi nekaj pozitivnega označuje starejše možgane: odlikujejo se po večjem splošnem znanju in bolj izbrušenem besednem zakladu. Življenjske izkušnje, ki so se nabrale v desetletjih in predstavljajo tisto, kar označujemo z modrostjo, lahko nadomestijo starostno pogojene slabosti možganov.

Če vskočijo možganski deli, od katerih tega sploh ne bi pričakovali, zato da pomagajo drugim delom, potem to govori o nenavadni prilagodljivosti celotnih možganov. Zdi se, da to ni omejeno samo na starost. Tako na primer vemo, da se pri slepih aktivira ne samo center za gibanje, temveč tudi center za vid, če tipajo Braillovo pisavo. Isto se zgodi, če ljudem za nekaj dni s prevezo "vzamemo" vid. Ko jim snamemo povoj, njihov center za vid takoj začne obdelovati signale tipanja. Za Alvara Leona s harvardske univerze so takšni primeri razlog, da opustimo uveljavljene predstave o trdno določenih možganskih območjih z določenimi nalogami in popolnoma na novo premislimo o organizaciji možganov

dej šeri z nami to o znanju, mam še 12 izpitov, bi mi full prov pršlo.

men je povedou en dobr prjatu....o tem kako so k njemu prletel eni modeli še ko je biu o osnovki in pol je biu med njimi tut en čudežnik navadno dete k baje ni znalo u lajfu prebrat tut ene cele knjige,........u bistvu bi lahko rekl človek govedo.........ampak je meu pa en zlo lep dar .......tipi so mu rekl ........Francek .....dej zapomn si to stran in je tip uzeu u roke knjigo in ni čitou ampak je gledou neki cajta to stran ........kt da bi jo vpijal.........no in čez ene 3-5 min so mu jo vzeli iz rok in tip je baje govoru use nazaj obrnjeno ......kt da bi čitou u ogledalo.......pol sem pa u vojski tut enga modela upoznao .....k je šah študirou in je igrou kr stran obrnjen ........

tle pr takem spominu mislm da gre za stopnjo vizualizacije.......a kdo mogoče od vas slika ali riše ........to je zlo pomembna stavr za tiste ki rišejo portrete al pa ostale fore ..........

foto spomin ......nora stvar........pomembna tut za sanje ........mislim da se izboljšuje foto z boljšim uvidom in kontrolo sanj in obratno

plp

brus-li

Bi rekla, ja, da imajo nekateri otroci fotografski spomin: moj sin je pri treh - štirih letih znal katalog traktorjev na pamet (bila je obsežna revija). Še danes nimam pojma, na kakšen način je prišel do podatkov, ker brati menda takrat še ni znal. V redu, saj sem gledala z njim katalog, a da bi mu ga celega prebrala ???

Kaj pa danes v šoli? No ja, je med boljšimi učenci, a v šoli ne vidi smisla. Spomin uporablja samo tam, kjer mu paše: o fusbalu vse ve


Sama sem imela težave v začetku osnovne šole: nisem bila sposobna narediti obnove prebranega po svojih besedah: vedno sem pisala dobesedno, kar sem prebrala. Sem se potrudila pa to sposobnost zatrla

Katalog traktorjev mu je takrat dal moj ata, bil je ali priloga Kmečkega glasa ali pa ga je ata dobil zaradi tega, ker je enkrat prej kupil nov traktor, ne vem. To je bil čas, ko je sin točno vedel, da bo velik  in bo kmet. In je na kmetiji šel do gnojišča, zadevo poduhal in rekel: Kako lepo diši! Kmetu mora gnoj dišat!
Kasneje se je odločil, da bo Martin Krpan (ni razumel, da je ta rasa že izumrla), sedaj je pa odločen, da bo košarkaš. Vsak dan se meri, koliko je že velik.