Jaz mislim, da se je v globali treba spomniti KDO SMO. Zdaj, kako daleč to sega?

Z urjenjem možganov ni nič narobe. Bolj bi rekla, da je važna pozornost, da zaupamo naravi, vesoljnemu redu, in verjamemo v to, da se ni potrebno spomnit, če se ne. Ker vse ob svojem času. Edini najvišji trenutek je sedaj. Mi pa ne dojamemo, ker zmeraj želimo nekaj in želja je bistvu tudi ego, ki nam onemogoča se spomniti. Saj vemo, kako je, če nekaj hočemo. Ko dopuščamo, se vedno bolj spominjamo. Ko se ne bojimo. Kar naenkrat se pojavijo prebliski, intuicija, nekaj, ko smo presenečeni, da se nismo nikoli tega spomnili. Ker smo povezani z vsem. Npr. razne regresije, jaz mislim, komu se odpre po naravni poti je ok., drugače pa pravzaprav ne rabimo vedet, ker važno je, kaj in kdo smo sedaj.

Je pa to spet ena ful tema..

Pravzaprav k temu, kar sem napisala dodajam to - v bistvu je to moje razumevanje, ki sem ga nekako pridobila in se ga oklenila ravno zato, ker se ne moram spomnit. Recimo, kako je bilo, ko sem bila čisto majhna oz. zakaj je takšna usoda moja bila, ta karma.., ali je res iz prejšnjega življenja, ali sem nedolžna. To so temne globine in modri pravijo, da ni dobro kopati po njih brez angela. Torej, mislim, da je treba vaditi potrpljenje.

Kar rabs se bos ze spomnu, tko da ni panike...

Ce se v dolocenem trenutku ne mores spomnt npr kdo je bil tvoj sosolec v osnovni soli ni s tem nc narobe to sam pomen da tega znanja trenutno ne rabis.

Pravjo pa da ce v nekem trenutku nekej pocnes in si poskusas to zapomnt da bi nekomu kasneje o tem govoru, da se potem tega ne mores spomnt...

To je tisti talent, po moje, edinstvenost posameznika. Ker enostavno ne rabiš drugega za svojo celovitost. Lahko sicer pridobiš, ampak neke koristi ne bo. Ker ni naravno. To, kar se ti sprašuješ zakaj, je isto kot če bi jaz želela vedet zakaj nisem ful  talent za klavir. Pa bi rada npr. (saj se lahko naučim in ga igram in vadim do nezavesti, ali pa tudi sama komponiram skladbe, samo naravni talent pa ne bom nikoli)

Tista posebnost, ki jo ima nekdo poudarjeno, nekdo drug pa ne (npr. pomnenje po fotografskem spominu, pomnenje številk, barvno pomnenje, pomnenje lastnega občutka..., je v bistvu pomoč, da se duša najde.

No, tako mislim. Ne moremo imeti vsega, kar si želimo.

PS
Kar se pa v danem trenutku ali pa odbodbju ne spomnimo, pa je tudi prav tako. Duša ve. Samo nam je to težko verjet, ker smo želeli tako pa tako Seveda temu raziskovanju ni konca. Tako, da keep on..., ker vedno bolj vidiš, da je vseeno.

pa pobližje poglejmo zakaj sem se našel tu?

Pišem programe za mind in
naprimer spišeš program za spremenit navado.
razsujem vzroke, določim nov potek, sam to. Postavim pointerje in to in gre…

sam potem večkrat, dokre res ne osvojim stanja, ker mislim na druge stvari, osvežim program

pol ugotovim da je navada v bistvu, del postopkov, ki jih v situaciji počnemo nezavedno.
ti postopki so zapisani v spominu in če bi mi uspel sesut spomnin bi novi postopki stalno držal.

torej bi se v trenutku rešil navad za stalno. Torej teory of 1 sekond. Realno se, da v svetu mistike, tam vemo, kako,… sam razvijam brez vsega?

vem da je s tem povezana energija, ker če imaš energijo si lažje narediš, kot če je ni, zato tud razvijam položaje za prenos energije…

8)

MIKE wrote on 17.08.2001 at 08:57:59:

Tuki je treba vedet, da je tud hipnotizer odvisen od nas - če se pustiš hipnotizirat te lahko, če ne pa ne more (nisi dojemljiv) Recimo, mene ni mogel, čeprav bi mi na tak način tudi lahko pomagal, pa ni šlo, ker se nisem znala prepustit.

Hm ste vsi govorili o tem, kako bi se naredilo, da si  čimveč zapomnimo...saj je OK. Ampak, a se da kaj naredit, da nekatere stvari trajno zbrišemo iz našega spomina (imam kr nekaj takšnega shranjeno v spominu, kar bi rada zbrisala). A obstaja mogoč v naših možgančkih kakšna "tipka" za trajno brisanje nekaterih spominov?