Človek je vedno na poti do iskanja resnice in pri tem iskanju res niso pomembna leta. Nekdo najde svojo resnico prej, drugi spet pozneje.Pomembno je le, da je to njegova resnica in, da jo končno najde!...toda kaj pa pravzaprav je resnica?

Strinjam se s Frenssnom, ki pravi o letij sledeče: "Vrednost življenja se ne meri z njegovo dolžino ampak z globino."..Vsak od nas pa išče, tehta, pretehtava stvari, jih sprejme ali pa ne. Vsi iščemo, vendar cilj ni vedno najbolj pomemben, včasih je pot, ki do cilja vodi veliko bolj zanimiva../posebej če vodi mimo hladilnika /..ali ne?

..."Vsi iščemo, vendar cilj ni vedno najbolj pomemben, včasih je pot, ki do cilja vodi veliko bolj zanimiva../posebej če vodi mimo hladilnika/"...

Toda, KOLESAR, če pot vodi le MIMO hladilnika, mar te ne mika, da bi ga odprl in pogledal vanj?...in, če bi v njem zagledal tebi NAJLJUBŠO jed ali pijačo mar si je ne BI privoščil?  

Herby;
niso leta pomembna temveč, kot so že prej omenili moji predhodniki duša in njena globina.

In ravno večri sem rahlo prebiral Oshota, nekaj strani (opomba; knjigo sem enkrat že prebral, sedaj pa jo zvečer kar na slepo odprem in preberem par strani) in hecno govoril je ravno v tem primeru, o letih o reinkarnaciji. In pravi da je telo minljivo, da duša pa je vedno sveža, v trenutku, in ne gre za spreminjanje energij, temveč miselnih vzorcov, ki si jih vbijemo v glavo in začnemo postopno  verjeti v njih. V glavnem njegov odgovor (ne moj, da ne bo pomote) je da se ne brigaj za prejšnja življenja, za reinkarnacije, ker imamo s tem trenutkom sedaj dosti za opravit.