ja ... oboje je treba, samo sanjat je premal
nič sanjat pa tud ni fajn

Quote:


Sem že pri izbiri svojga nika titud nekak slutu, da je finta foruma en virtualna simulacija enosti skoz podobnost pa tud  identifikacijo skoz različnost. Se mi ta slutnja utrjuje tud s tem, ko sem jst-a zarad podobno discipliniranega stila pisanja  'obtožu' istosti z bojanom rautarjem kosičem (BRK - avtorjem modrosti ukročenih snaj), pa je bruce-li zamenjal to kratico BRK z brl al pa nekaj podobnega in tko razumu, da jest sumim, se za jst-om skriva on. Evo, po čist različnem, tkorekoč kaotičnem stilu pisanju borca  priznam, da  kaj takega res nism imel v mislih, po tematiki, ki ju zanima bi bla že lahko bliže, da sta po sanjah tkorekoč eno pa je res prijetno in poučno odkritje.

Quote:


Jst, o teh fazah je tud kosič dost natančno pisal, da v bistvu ni stagnacije ali clo nazadovanja, da ko se na 'transnormalnem' nivoju bivanjske evolucije ne da več naprej, je treba nehat lovit neulovljivo, je treba dozoret pa postat bolj realističen. A je ena jeba v tem samorazvojnem sistemu, ko te čez čas tud ta življenjski realizem ne more več pomirit, ko se ti razkrije kot bedna filozofija sprijaznjenja, začneš pogrešat dobre stare 'transnormalne' vrednoste pa cilje, ki so osmišljali tvoje predkrizno življenje. Pol se ponavad še bolj drastično zagoniš nazaj v njihovo ponovno osvjanje, kar  pa se pa zarad brezupnega  hlepenja po spremembi za vsako ceno kar zarad brezozirnega izzivanja  in izpostvljanja lahko pripelje do nepredvedljivh,  neobvladljivim in nezaželjenih sprememb. Kosič k sreč tud v takih trenutkih ni izgubu svoje treznosti in budne pameti, pa je enkrat vidu rešitev v potlačitvi sansjkega  dela svoje biti, kdaj drugič pa  je začel sanjarit o "nekašnem višju znanju , o harmoniji razuma in intucije, kjer bi dovršen in vsezkozi budno prisoten racionalni misleni tok smiselno in harmonično dopolnjeval  neposrednejše aspekte vedenja in delovanja." Kosiču se je po enih  takih kriz tkorekoč dokončno posvetlil, da je kljluč do jasne, celovite in adekvatrne slike sveta  v ničemer drugem kot v (samo)razvoju uma in da so vsi krize pa zastoji tud  del kreiranja njegove lastne samorazvojne metode.

Klinc, njemu se je posvetil, je zvedu,  nam  pa (še) ne preostane drugega samo  verjet pa sem pa tja zarad tega mal pokrizirat okrog tega,  če in kaj je res

JST me je kr prestrasu........k da bi jest o seb pisou.......pa Kosica sem tut takrat citou .....no mau kasnej.....ampak kr krepko nazaj .........hecno ne ........

plp

brus-li

Hi,

Se strinjam s tabo Titud. Razuma na duhovnem razvoju nikakor ne smemo zanemariti. Kosic je sigurno en tak dober primer.

Sem se pa ob tem spomnil na Castanedo, ki je prav tako poskusal vse kar ga je don Juan ucil razloziti in dojeti s razumom. Castaneda mislim, da je bil oz. je sicer doktor znanosti antropologije al nekaj podobnega. Al pa je vsaj bil na tej poti. Torej mu intelekta zagotovo ni primakovalo.
Se je pa don Juan izredno trudil, da bi mu ta vzorec razbil, kar mu je na koncu tudi uspelo, oz. Castanedi samemu. Kljub vsemu pa njegov intelekt pri tem ni utrpel nobene skode. Verjetno prej obratno, saj se je don Juan zavedal, da je intelekt pomemben del Castanede, kot znanstvenika, itd., itd...


Lp

bravisomo titud....sam se tega nisem upou napisat ampak tut jest sem se tega spraševal......sem pa sicer že kt mulc prečitou vse une njegove stare klasike .....ki so mi dale poleta ampak dost manj nasvetov al pa praktičnih nasvetov kot sem jih dobil od tako imenovanih čist navadnih luzerjev ...so pa zgodbice zlo zanimive ......kr preberi.......bo svet takoj bl rožnat za nekej dni )).........

plp

brus-li

O.k., prebral castanedovo umetnost sanjanja. Bom kar nametov ene par mnenj, pa jih dejmo pol skupaj skušat uredit, če bom še koga noter potegnil.

Je razlika  v primerjavi s kosičem velika. Gre kosiču res za eno izkustveno samorazvojno metodo, za iskanje eno psihoterpavetske vloge sanj, dočim pri castanedi gre predvsem za en duhovni avanturizem, ki je je le prividno izkustven. Komot bi lahko sklepal, da je castaneda le obdelal don juanove in izkušnje drugih nagualov v skaldu s svojimi literarnimi ambicijami  in zahodnajško racionalistično paradigmo. Moram pa priznat, da te castaneda nagovorja sugestivno kar kaže na to, da je bil tud sam nagovorjen z eno veliko sugestijo. Kosič je v duhovnem smislu manj kreativen, celo plagiatorski, in s tem manj  sugestiven, njegova moč pa je v izkustvenih detajlih, ki prepričajo s preciznostjo. Je zato res, kar jst prav, da se je kosič izgubu na poti oz pragmatičnemu interesu, in da je castaneda močan v skiciranju paradigme, ki te premakne v temelju, vendar nekak ne verjameš, da jo je res prisvoju v detajle tako  jst pa titud pa še kdodrug  do konca pa brez ostanka.

Mene je zadela paradigma premika zbirne točke, ki potegne za sabo spremembo pozonosti, ta pa sproži zalezovanje nove zaznave. Da je premik energetske narave, je tkorekoč dejstvo, ki ga je treba vzeti v zakup. In ker je energetske narave, ga je možno simulirat v psihi. Še narboljš v taki, ki je odvezana čutne povezanosti s telesom in percepcije zunanjih dražljajev. Idelna je  takai, ki je zraven  dovzetna še za sugestijo. Sanje so za kaj takega kot naročene, saj tam začena budna  (avto)sugestija/namera dela čudeže. Se  manifestria  kot čista energija brez upora mase/časa/prostora in se obnaša  zgolj po lastnih psihoenergeskih principih. Kot taka ima (avto)sugerirano nalogo, da izvede eno simulacijo prenosa zbirne energetskske točke na čim bolj ugodno/komotno lokacijo, kamor bi se bo  potem centrirala čutna nadstvaba. Lahko maš pri tem smolo,  padeš v kakšno past in ostaneš sam v svojem svetu ali v svetu stvari, ki te premamijo s svojo čutnostjo, tako da lastne niti nimaš več motiva  centrirat nazaj na lastno energetsko zbirno točko, tako da ti svari lahko vzamejo energijo kar zase. Lako pa da maš tud mal več sreče, pa si (avto)sugeriraš s pomočjo sugestije nekoga drugega premik lastne zbirne točke v zbirno točko tega drugega in ti tako ni treba zalezovat lastne čutne zaznave. Ti je kar dana,  ti oni drugi nudi kompletno čutno zazanovo stvarnsot/varnost kar v svojem energestko skreiranem  svetu  v zameno za tvojo energijo/kreativnost. Si ujet v njegovo/njeno sugestijo in nagrajen z brezmejnim, čutno podkrepljenim zaupanjem in kristalno lucidnostjo. Človk res ne ve, zakaj bi se s svojo pozornostjo sploh vračal nazaj na to staro zbirno točko, ki nam našo čutnost in   fizično varnost itak nudi v dokaj popačenem in  omejenem obsegu medsebojnega  družbeno/racionalno doseženega konsenza o čutni realnosti, ki nas  energetsko izčrpava, fizično/prostorsko/časovno  utesnjuje/omejuje in čustveno frustrira.          

Quote:


Kaj zdej, jst, si še zmeraj v svojem gospostvu? Če boš v gradu  na kakšnega  ortneškega grofa naletu se zaderi nanj in če bo kaj energestko zasikal  mu povej da, njegovi materializirani  nasledniki kozlerji zdaj posedjujejo veliko  njihove nekdanje  gozdne posesti. Te bo za tako informacijo po moje dobro pogostil...      

Quote:


Dobr vprašanje, ker točno to sem se tud jest spraševal, ko sem kosiciča pa castanedo vzporejal. Ampak jest bi vprašal rajš tko: a je nujno izkustveno prisvojit v praksi  vsak detjl, da lahko prisvojiš filozofijo, ki je na tej  izkustvenu prakse zgrajena. Kosič je si je s kastanedo pomagov, je bla večina tehnik direkt prisvojena sprobana in dopolnjena, ampak on je na tem zgradu po moje čist eno drugo filizofijo. On se je šel eno samoterapijo, ki naj bi vodila v eno boljše duhovno zdravje in k eni čistoči zavedanja, castaneda pa si je samo avanturistično odpiral polje duhovne  svobode, kar je blo prej samopogubno kot pa samoteravetsko početje.

Ok., to sem že enkrat  povedal, tebe maxis zanima, kaj je  zdaj v  vsem tem mojga. Mojga direkt bolj mal al pa nč, lahko bi blo pa dost, me po svoje vleče v  takšne avto/sugestivne čarovnije za doseganje spoznavne čistosti in duhovne neomejenosti.  Bi si moral vzpostavt še mal zaupanja, zadeve preštudirat, si vzet cajt,  po malem sprobavat... Ampak prej bi moral imet pa namen, bi moral po kastanedino trdno 'nameravat'. Ker to pa verjamem, da je v  nameri energija, ki teži k samoresničenju. Na energetski ravni (sanjanju) se njena energetska podoba skreira  direktno, na fizični pa je le  eno potencilno stanje, ki teži k samouresničenju. V to bi jest res kar tko verjel, kot da sem izkusu. In obratno: ker v bistvu sem izskusu, v to, kar sem  prebral, tud verjemam. Zdej  ostane le še vprašanje namere: nimam namere ne enga ne drugega, ker njuna namera se je bla predvsem se to namero igrat, jo uporabit, jo  tja v neskončnost exlpoatirat al pa pa raztegovat.  Kosič jo je vpregu v razoj intelektekta, castaneda pa jo je kreiral naprej v namere namer, ki samo sebe nameravajo... Jest mam samo  eno namero: se znjo sprijaznit, čigarkoli namera že je in katerakoli v vrsti sanjanj že je. Ker strah pa nezaupanje v pristnost zavedanja  je prisoten v vseh, z nobeno nč ne zbereš, zato ni važn, katero namero nameravaš. Ok., boljš rečen, jest sem mam edino nemero sprizjanti z namero, ki mi je nameravana,  tle sem pa od tega tolk deleč pa temu enak bliz kot sta bla kosič pa kastaneda pa še mariskodo drug....