Quote:


Nč nsim takega vidu. Nč nism takega sanjal.

Samo bluzm. Se pa  počutm tkorekoč invalidnega, ker se mi zadeve dogajajo in ne zato, ker bi jih ne vidu sanjat. Kaj čem več, maxix?

Titud,

Kaj mi je smesno, da si ti tud padel na isto foro, kot vecina ljudi, ki jih zanima duhovnost in so prebrali Castanedo.

Isto se je dogajalo s npr. Flisarjevim Carovnikovim vajencem. Sem celo slisal o njemu, kot slovenskemu kaj jest vem kaksnemu guruju itd., itd., ki je dal res nekaj skozi, pa ce dobro preberes knjigo vidis, da vsaj tako kot pise notri ni tega izkusil niti v sanjah, kaj sele v resnici. Ali pa so ga nategnil na suh (tko da je fejst bolel), pa tega pac ni omenil notri.

Ali pa Imenovali so jo dvoje src. Knjiga je totalna kozlarija, ljudje pa slepo verjamejo, da jo to res dala skozi. Potem pa poslusas o tem, kako hodijo ljudje v Avstralijo in se gredo s domorodci dream time itd., itd.
Ja, šur.

Heh, pa se v Postonjsko jamo jih pripeljejo in ljudje kar derejo obcudovat to oslarijo. Nisem vedel a naj se smejem al jokam.

Titud, Kosica in Castanedo sem ti priporocal samo z namenom, da bi videl kaj se da narediti z neko duhovnostjo tudi v praksi. Tko, da imas konkretno neke rezultate, kot jih ima Kosic pa tudi Castaneda. Pa ceprav morda ne prides dalec.
Nisem ti priporocal teh knjig zato, da bos s svojim intelektom vse to analiziral in na koncu ugotovil pa, da se to tud teb dogaja. Uh, to je bla pa res zadnja stvar, ki sem jo pricakoval.

Vsekakor se da potegniti vzporednico med don Juanovim ucenjem in Zahodno tradicijo.

Npr. veckrat sem v preteklosti omenjal, da je sfera t.i. cudezev npr. v krscanstvu t.i. podrocje Sv. duha oz. z drugimi besedami Astralnega plana. Tukaj so doma vsi tisti cudezi. In ce si prebral Castanedo bos ugotovil, da vedno, preden je imel taksna ali drugacna videnja, mu je don Juan premaknil zbirno tocko. Je znal pa don Juan ocitno s svojo voljo in mocjo nadzorovati Castanedina videnja. Torej gre samo za mehisko-indijanski opis vodenega popotovanja zavesti med plani. O tem jest govorim na malce drugacen nacin ze odkar sem prisoten na temu forumu.

Upam si trditi, da bi veliko stvari, ki jih Castaneda opisuje, znal opisati z izrazi, oz. poiskati vzporednice tako v teoriji in praksi Zahodne tradicije.

Castaneda pac uporablja precej drugacno terminologijo in so zato njegove izkusnje pogosto na videz precej neverjetne. Navsezadnje tudi Joga uporablja precej drugacno terminologijo, kot Zahodna tradicija, pa se da med njima prav lepo potegniti vzporednico. Gre pac za drugacne zunanje okoliscine itd., itd. Navsezadnje pa vse tri tradicije govorijo samo o ljudjeh.

Zal moram reci, da ima Maxix prav. Titud, predlagam, da se malce vzames v roke, da te ne bo predalec zaneslo.

Sploh je pa tema tega topica praksa in izkusnje, ker gre za precej konkretno zadevo v naslovu:"TECAJ LUCIDNEGA SANJANJA"

Verjemi mi, da ti tukaj tvoj sicer res odlicen intelekt ne bo veliko pomagal, dokler se zadeve tudi sam ne lotis. Pa tko, prizemljeno, z obema nogama trdno na tleh, ker drugace bos mel probleme s raznimi stvarmi, ki se ti bodo "kao" zacele dogajat, pa se ti v bistvu ne bodo.
Vse ostalo je samo mlatenje prazne slame. Pac nekaterih stvari z intelektom ne mores izkusiti. Zal.

Lp

P.S.:
Noc je se mlada, luna pa polna. Se grem zdej male prizemljiti...

"Verjemi mi, da ti tukaj tvoj sicer res odlicen intelekt ne bo veliko pomagal, dokler se zadeve tudi sam ne lotis. Pa tko, prizemljeno, z obema nogama trdno na tleh, ker drugace bos mel probleme s raznimi stvarmi, ki se ti bodo "kao" zacele dogajat, pa se ti v bistvu ne bodo.
Vse ostalo je samo mlatenje prazne slame. Pac nekaterih stvari z intelektom ne mores izkusiti. Zal."

Nekaterih stvari ne moreš izkusiti z intlelkton?

Aja?
Kaj pa lohk izkusiš z intelektom pol?

Po moje ama ništa.
Razen mlatenja prazne slame, očitno...

Titud,

Hm, v bistvu se mi zdi, da si precej pomesal zadeve, pa te zato ne morem podpreti. Namrec, moram reci, da sfera Uma na Astralnem planu je dejansko po Tradiciji sfera Magije. V njej so kreirane forme, ki so npr. v antiki bile del bozanskih panteonov. Te forme, kljub temu, da so kreirane s cloveskim umom imajo v ozadju sile Narave. Da pa dejansko se te sile zacnejo kanalizirati skozi cloveka-praktikanta jih mora najprej oziveti v sferi Emocij.
Torej na kratko povedano forma ustvarjena s intelektom dobi pogonsko moc s energijo custev, pri cemer pa je funkcija forme, da da smer in obliko energiji custev.

V praksi to za samega praktikanta dejansko pomeni harmonizacijo intelekta skupaj s custvi v njemu. Namrec intelekt sam na notranjih planih je inerten, custva pa slepa.

Don Juan bi to morda opisal kot premik zbirne tocke iz enega kaj jest vem kaksnega podrocja v drugega in pri tem imel precej drugacne vizije, kot npr. kaksen krscanski mag, ki bi v skladu s tradicijo kontaktiral predvsem nadangela zadolzena za ti sferi z namenom, da mu dovolita vstopiti. Ce mu nebi dovolila, bi to pomenilo, da ima nekje problem, ki ga mora predhodno resiti, da postane zrel za vstop. Ko bi enkrat vstopil v sfero, bi to pomenilo iniciacijo.

Ce si bral Castanedo, si lahko videl, da ko je imel vizije, je tudi on imel precej tezav s nekaksnimi cuvaji. Zal se podrobnosti ne spominjam, ampak to je podobna zadeva.

Zacetek poti je domisljija, ki pa mora biti nadgrajena s sanjami.

Titud, sem preprican, da ti tega ne pocnes in ne dozivljas, saj se po mojem mnenju predvsem prepuscas. Sploh temu intelektu. Tako si npr. precej hitro ugotovil, da tudi ti premikas zbirno tocko itd., itd.
Namen, vsaj duhovne prakse, ki ji jest sledim je predvsem biti voden po notranjih svetovih, kjer obcutki ne pomenijo veliko, saj dejansko nikoli ne ves, kdaj se ti samo zdi in kdaj je res, pa tako dejansko ne ves ali gre za iluzijo ali za resnico, ki je samo ena. Pa ne razumi me narobe. Ne ves zato, ker se nisi mojster. Ko si enkrat mojster prakse, potem ta problem izgine. Ampak, dokler smo samo zacetniki je tako pac varneje...
Tukaj je namrec zelo velika past za vse, ki zacnejo potovati po notranjih svetovih. In po moje je prav, da se jo prevec poudarja.

Zato jaz tudi vedno pravim, da pripadam Tradiciji. Namrec, bolj varno je iti v pravo cerkev pogledati, kako vizualizirati nekega angela, kot pa to narediti tako kot se ti zdi. Namrec, v primeru, da bi ga polomil so tezave vedno psihicne narave, pa se potem ljudje izgovarjajo na bad luck, usodo, vreme, luno itd., itd.

Kako je s tvojimi notranjimi podobami ne vem, samo sigurno so predvsem odsev tvojih tezav, pa je to lahko vredu lahko pa tudi ne.
Namrec, vcasih je te podobe dobro ozivljati, da jih npr. ozavestis itd., itd, drugic pa je morda bolje, da iste podobe, nevraliziras s njimi nasprotnimi.

Torej, kako bos zdej to vedel, kaj je bolje. In pa, ce ugotovis, da je neko podobo bolje balansirati, ker gre za simboliko, kako bos zagotovo vedel, katera bi bila nasprotna simbolika?

Naj za konec recem, da namenoma pretiravam, ampak, to je nekaj prakticnih problemov notranjih vizij, ki ti jih tehnika in tradicija s svojimi starimi podobami in prakso uspesno in predvsem varno pomaga prebroditi.

Praksa pa se zacne vedno s sanjami in kot sem ze rekel zgoraj brez intelekta tudi tu ne gre, saj bos z njem vizualiziral in se z njegovo pomocjo koncentriral. Ce pa ga bos uporabljal predvsem za samogovore, pa ti bo samo v oviro. Verjemi, da vem kaj govorim.


Lp

Titud,

Zanimivo se mi zdi, kako das vedno na izbiro moznosti.

Pri meni je bila v bistvu cela zadeva popolnoma spontana. Zacelo se je zgolj s najstniskim zanimanjem za duhovnost, ki pa me je pripeljala tja kjer sem. Nikoli ni bilo velikih nacrtov, planov itd., itd. Samo zanimanje in stvari so se iztekale same od sebe.

Tudi zanimanje za srednjevesko zgodovino se mi je porodilo precej spontano, saj ko mi je zmanjkalo ustrezne duhovne literature, sem kar nekako zacel kupovati zgodovinske knjige. Nato sem ugotovil, da mi slovenska zgodovina povsem zadostuje.

Od tega pa je bil samo majhen korak, da sem naso slovensko srednjevesko zgodovino vpel v svojo duhovnost predvsem z namenom podziganja domisljije. Po drugi strani pa mi zgodovina pride prav, ker je to navsezadnje tudi znanstvena disciplina, pa ne morem kar odtavati preko nekih meja.

Tako sedaj s zgodovino zadostim tako duhovni kot intelektualni/znanstveni plati svoje osebnosti. Hkrati pa druga drugo tudi omejujeta, da ne grem preko meja.
Znanstvena plat s dejstvi, duhovna plat pa s Tradicijo.

Naj recem, da se omejujeta na Fizicnem planu, kjer je nasa ucinkovitost in moc na preizkusnji.

Je pa to za mene srednjeveska zgodovina, za nekoga pa je lahko poezija, matematika, glasba itd., itd.

Na podoben nacin bi lahko v bistvu nase celo zivljenje poduhovili, pa hkrati na ucinkovitosti v fizicnem planu nebi popolnoma nic izgubili. Se celo obratno.

V bistvu sem celo zadevo razlozil precej poenostavljeno in na videz naivno. Hocem v bistvu samo povedati, da se ni potrebno nicemur odpovedovati. Vse kar je potrebno je samo pravilno vkomponirati celotno zadevo, oz. tvoj intelekt v situacijo, oz. pogled na zivljenje. To pa zahteva v nacinu, ki sem ga opisal zgoraj tudi precej kreativnosti v vseh svojih pomenih in nivojih.

Ko berem tvoje vedno nove izbire, ki se ti ponujajo se ne morem znebiti obcutka, da se v bistvu s tem mocno omejujes. Da si sicer s svojim zelo analiticno razvitim intelektom morda ze vnaprej omejen, namrec zdi se mi, kot da ti omejuje spontanosti, ki bi morda morala biti vir idej, sele kasneje ovrednotenih s intelektom. Pri tebi se mi zdi, kot da tega ni.

Morda se motim. Ne vem. Ampak, ce beres natancno zgoraj, bos videl, da v bistvu jaz uporabljam vse tri tvoje opcije hkrati.


Lp

Titud,

Dej povej se enkrat kako se tebi spreminja pozornost, oz. kako ti to dozivljas. Ce se ti da. Pa kaksen konkreten primer navrzi, da bom bolje razumel.

Lp

Titud,

Ce mislis resno, si ze v osnovi zgresil bistvo Castanedine zbirne tocke. Namrec, sploh bi morala biti zadnja stvar o kateri bi tekla debata tvoja osebna zgodovina.


Lp