snežinka
Guest
|
Zapisno v mojem dnevniku in sedaj sem se odločila, da dam tole na to stran, ker bi rada da mi kaj svetujete, mogoče kaj se je resnično dogajalo... Še vedno sem prepričana, da sem za trenutek umrla... Ali je to "mogoče"?
Pogovor ;
"Se še spominjaš kaj vse sva počela lansko leto ta čas... Seveda se. Nekje si mi omenila, da BI RADA ŽIVELA, kako pa to? Zakaj? Od kje ti taka ideja - po žviljenju, ali nisi SREČNA? Ali nisi srečna, ker živiš?"
Drag prijatelj;
Tvoja vprašanja so na MOČ podoba mojega razmišljanja. Seveda sem ti to omenila in vedi, da je bila resnica. Spraševala sem se, seveda sem se. In, če se bolje izrazim, sem želela samo vedeti - ALI SEM SPLOH SPOSOBNA,da živim taka kot sem - S to Boleznijo, ki jo imam. Moja Bolezen - MOJA BOLEČINA. Vedno je bila, skozi moje življenje... Nekje se navajam, da sem lansko leto, dan pred tem, ko je danes - NEKAJ DOŽIVELA; kar mi je za vedno spremnilo pogled na to, kar sem, a NE VEM, zakaj se JAZ NISEM SPREMENILA.
Veš, kaj je bilo to, veš. Sanjala sem, da sem te PROSILA, prosila, da MI DAJ še eno PRILOŽNOST, da si še ne želim UMRETI. Plavala sem nad OBLAKI in v dveh sekundah objadrala svoje otroštvo. Videla sem vse - srečne in manj srečne trenutke...Plavala sem. Edini najbolj močan občutek je bil, ko sem se videla, ko sem bila stara 2 leti, tam sem čutila največjo toplino, kasneje pa kot bolečino. Vem, vem, prijatelj... Dal si mi priložnost, da znova zaživim. Vem, da sem " za trenutek umrla", da sem se uzrla PO SEBI, to si želel, mar ne? In vedno znova povdarjala, da mi daš še eno priložnost. In se prebudim, ko SE VRNEM na mesto od koder sem se POVZPELA nad obleke, s toplino v sebi, ker ZNOVA ŽIVIM. In se prebudim.
Zahvalim se ti za ŽIVLJENJE, ker SEM TU - ZNOVA!
Želela, bi če mi lahko poveste, ali je mogoče, da sem v sanjah - umrla, ali pa so bile to le sanje, ki nekaj pomenijo? Hvala
Sanjalka, ki ŽIVI!
|