kej so stari texsti??

vem, ko berete te vrstice se večina od nas spomni še na prejšne remotely razprave in povedat vam moram, da se še vedno pogovarjam z administratorji okrog teh stvari in se trudim da jih nam vrnejo.

morda pa jih je kdo od vas spravljal, bi blo fino...

takole torta je tukaj, če šef kuhne neki reče pol to prinese (šef hotela je sicer gape) sam upam, da nebo mel kaj proti torti:  

http://www.myfreehost.com/vrata22/gif/gsarlota.jpg

maestro A.

Se vam ne zdi da nekam dolgo že trajajo ta rojstva in slavja in govoričenje okrog tega kar se bo delalo in bo narejeno...? Mislim da zdaj že kar lep čas čakamo na začetek in nadaljevanje debat!

Lahko pa da se motim?

Torta je res slastna. IN ob tem slavnostnem trenutku bom napisala nekaj, kar mi je zelo všeč. Našla sem pa v knjigiMilke Petrovec Koprivica - Z zaupanjem v neznano.

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku z Bogom. Na velikem ekranu noči so se odslikovali vsi dnevi mojega življenja. Gledal sem nazaj in videl, da je vsak dan mojega življenja začrtal sledove stopal v pesku. Ena sled je bila moja ena Gospodova.
Tako sem nadaljeval, dokler se niso iztekli vsi dnevi mojega življenja - do zadnjega dne. Tedaj sem se ustavil in pogledal nazaj. Opazil  sem, da je bila na nekaterih mestih samo ena sled, in prav ta mesta so bila najtežji dnevi mojega življenja - dnevi največjega trpljenja, strahu in žalosti.
Potem sem vprašal:"Gospod, ti si rekel, da boš z menoj vse dni mojega življenja. Jaz sem sprejal, da živim s teboj, ampak zakaj si me zapustil ravno v najtežjih trenutkih mojega življenja?"
In Gospod je odgovoril:"Otrok moj, jaz te ljubim in rekel sem ti, da bom s teboj vso tvojo pot in da te ne bom zapustil niti za trenutek - in te nisem zapustil...
V tistih dneh, v katerih si ti videl samo eno sled v pesku - to so dnevi, ko sem te nosil v svojem naročju"

nič ne rečem za T.: a ne veš da je crknu un server in da textov ni ni ker A. ni nikoli naredil backupa?

Veronika: praviš da takrat ko nam gre najtežje ravno takrat je gospod z nami, če bi ga en bilo bi nam bilo še miljon težje?

Veronika, zanima me, zakaj misliš, da smo najbliže Bogu, ko smo v stiski? Morda zato, ker je to edinikrat ko se Bogu posvetimo? Enostavno zato, ker drugače sploh ne mislimo na njega...? Pa še to, ko trpimo,takrat Bog ne pozabi na nas? Meni se bolj logično zdi, da ravno takrat na nas pozabi. Sicer pa spet stare teme...je bog, ni boga, kakšen je bog... Tvoje besede bi jaz spremenila na tak način: ko doživljamo slabe čase(trpimo), se posvetimo sami sebi in se hočemo izbezati iz težav. Zato prosimo in molimo Boga, da nam pomaga. To je vse. Čista resnica, oz. znanstveno dokazano je, da ljudje, ki verujejo v kakršnokoli višjo silo hitreje ozdravijo in nasplošno imajo več notranje moči. Kot sem že nekoč napisala, morda zato, da ker se oklepajo iluzij. Normalno je, da oprtimizem pomaga v slabih trenutkih, kar pa zadeva boga in njegovo eksistenco jo je težko dokazati na naš človeški način. Dober način so našli vzhodnjaki-priti do boga preko samega sebe. Ker ti in samo ti sam si tisti, ki si povezan s kozmično zavestjo, se pravi, da mi vsi odražamo to kozmično zavest. Ki jo ljudje tako radi imenujemo bog. Pa naj bo bog. Samo taki bog, ki nikakor ne more imeti oblike ali osebnosti, da ne bo pomote. pa verjetno še česa ne, toliko še nisem v teh stvareh...

No ja, jaz sem kar začela z debato. Morala bi se naresti pod summary ali kam že. Dokler se ne naveličamo iskati veličine nad nami

T.

Gape,čist možno da bog res je. Kje si pa to zvedel. Ali, kdo ti je to povedal? Kako si lahko prepričan da ima prav? S čim je bilo to potrjeno? Saj ne pravim, možno da je. Pa ga ne vemo dokazati.