Verjetno je skrajni čas da to napišem:
Duhovnost in vse to je zelo fajn stvar, ki nam lahko (in mora) pomagati pri resničnem življenju, ki ga živimo. Ne smemo pa pozabiti da živimo tukaj in zdaj. Ne smemo se prepustiti temu da nas duhovnost odnese od resničnosti; meni se je to skoraj zgodilo sredi poletja ko sem duhovnost odkril. Poznal sem jo že od prej skozi krščanstvo in podobno, nisem pa pozanl vseh teh (predvsem) vzhodnjaških tehnik, ki so močne, k oti potegne v čem je sploh fora. In ko sem jih začel furat je bilo težko, težko je bilo ne opustiti jih. Najlažje bi bilo opustiti jih in znanje ki sem si ga nabral uporabiti za služenje denarja! Nekateri so mi celo priporočali da bi za kakšnih 5 let opustil nalogo ki sem si jo zadal. Njene sadove lahko berete tukaj in na mojem sajtu.
Zato vam vsem ki ste na začetku svoje poti toplo priporočam, ne zajemajte duhovnosti z veliko žlico ampak z manjšo, kot katerokoli stvar v resničnem svetu, ker je ukvarjanje s sabo in s svojo dušo fajn stvar, se pa, če skačeš z velikimi koraki lahko spremeni v nefajn.
Spet me je odpelal...
Hotu sm rečt ni point v duhovnosti (na internetu) ampak v srednji poti. O njej smo na starem forumu že veliko razpredli. Res škoda da ga ni več
Tolk bi reku torej, ne samo duhovnost ampak predvsem navodila (izkušnje) kako naj si iskalec pomaga v tej poplavi informacij, duhovnost je pomoč, je ena od poti, ni pa edina.
To me je od vedno motilo pri imenu Svet duhovnosti, pa nisem znal povedat. Ljudje smo različni, imamo vsak svojo pot in vse poti se končajo na istem mestu.
Srednja pot je najlažja in najlepša. Zato si ne smemo dovoliti da odbijamo od skupne poti tiste ki duhovnosti ne marajo, enkrat v lajfu bodo videli da jo potrebujejo, do takrat pa jim pomagajmo z izkušnjami da ne bodo ponavljali napak ki smo jih mi že naredili.
Maaah lahko bi tipkal v nedogled!