V maladostni vihravosti delamo in pregledujemo marsikaj. Ti mogoče nisi, je pa nekaj takšnih ki so.

Kar nekaj ljudi se zaveda, da če prekovneš nekoga, prekovneš sebe. Ampak ali misliš, da v tisti bolečini pomisliš na to. Mogoče kdo, ki je bolj duhovno razviti in je pripravljen sprejeti bolečino. Na žalost jaz nisem.

Dejstvo pa tudi je, da nikomur ne želim soliti pameti. Vsak ima svoje mnenje in to spoštujem. Moje je nekje na meji. Ja, oz. ne.

Pa pustimo bombe, kaj takšnega se bi lahko zgodilo tudi komurkoli, ki bi nekje pobral navodila za klicanje duhov.  To pa, mislim, da išče dovolj ljudi.

Imaš pa prav, vsak je inteligenten, a velikokrat ne uporabljamo svojo pamet. Smo kot ovce, ki sledimo nekomu.

Sem še vedno za DA, ker menim, ko bodo naši otroci, za katere smo mi vsi odgovorni, prejeli dovolj BREZPOGOJNE LJUBEZNI (večina nas mora najprej dojeti kaj resnično brezpogojna ljubezen sploh je), se  ne bo nihče od njih več rabil dokazovati na destruktiven način...

Sorry, jaz sem še vedno ZA in ZA PROTI.

Strinjem se s tem, da je pomembno dati znanje vsem na razpolago, a vem tudi, da če je v moji moči, nebi dala noža otroku v roke.
Pa da me ne bo kdo razumel narobe. Mišljeno je kot prispodoba.

Gape... verjetno ti moj odgovor ne bo ravno všečen, toda vseeno ti ga podam!

Mislim, da je z znanjem tako, kot z večino drugih stvari v Življenju. Košček po košček...

Primerjava, ki mi je simpatična in jo rada podajam: ti je lažje pojesti celo torto naenkrat ali košček po košček? Nenavsezadnje moraš imeti precej prostora že za to, da poješ 16-ino torte normalne velikosti...

Torej: deljenje znanja - vsekakor DA. Toda... po koščkih!

Suzana

ja ampak če jest objavim znanje ne morem kontrolirat kolk je kdo star, niti ne morem nadzirat velikosti koščkov, po katerih si bodo ljudje znanje vzemali, ono tam je al ga pa ni. ni koščkov kle na sceni. niti let. je al pa ga ni.

Če daš jasno vedeti tako sebi, kot drugim, da je to znanje tu zato, ker je tvoje mnenje, prepričanje, želja, ... kakorkoli že ... znanje deliti in se s tem odpoveš odgovornosti (ti, sam pri sebi) v smislu: naredi s tem znanjem, kar želiš, jaz ne odgovarjam... Nekako tako, kot imaš napisano na gape.org.

Vendar se moraš odgovornosti za druge odpovedati sam pri sebi. Vkolikor se boš čutil odgovornega za to, kako bom jaz ali kdorkoli že, ravnala s posredovanim znanjem, se ti bo po vsej verjetnosti to povrnilo.

Delitev znanja: vsekakor, vendar z jasnimi "pravili igre". Ne gre za to, da moraš našteti vse možne posledice, vendar da ljudi oz. posameznika opozoriš na stvari, ki jih pač mora vedeti.

Kar pa itak počneš, kajne?

Suzana

Nikakor nisem mnenja, da je Jezus odgovoren za to, kaj so, smo in se ter se verjetno še bo, počenjalo v njegovem imenu in z znanjem, ki ga je posredoval.
Gre samo za sledečo misel (moje mnenje...): vkolikor se bom jaz počutila odgovorno za znanje, ki si ga ti prejel od/preko ali kakorkoli že, mene, toliko časa bom odgovorna tudi za tvoja dejanja - ker te bom omejevala, ker boš ti konstantno pod mojim "okriljem",... Nekako tako...

Pa še enkrat: delitev znanja - DA.

Suzana

***Ko mi bo padla tančica z oči, bom videla svojo omejenost. Jasno mi bo, da vse tisto, kar sedaj mi je prav, tedaj bo brez pomena... Kajti takrat lahko za vedno rekla bom: SEM...***

Ja Suzi, tega si pa ne delat. To da prevzameš odgovornost, celo pod okrilje ko znanje oddaš, ni fajn. Potem maš za seboj celo čredo ovc, ki morjo sledit temu kar rečeš. A ni to malo v nasprotju z svobodo, ljubeznijo.

Enostavno znanje predaš, poveš kar veš še nekumu drugemu. Zakaj bi jest prevzemal odgovornost, celo pod okrilje osebo. Res ne vem. Če naučim svojga sina kakat na kahlo. Ga naučim, mu predam znanje. Če bo šel srat na tepih, sem ga slabo naučil, ALI, ali pa še ni dovolj zrel za to znanje. Ko bo enkrat obvladoval svojo potrebo, me ne bo skrbelo več. Zakaj bi me. Če govorimo naprej, znanje pisanja, risanja, karkoli, vse v določeni stopnji pade na osebo, ne na učitelja. Učitelj poda znanje, učenec pa je ravno tako samostojna oseba, ki sama odloča kaj bo z znanjem.