M.L.
|
Božji duh sicer počiva v najglobjem središču naše duše, vendar je tam še povsem izoliran od spolšnega duha, ker ima, zato ker še premalo ljubimo Boga in bližnjega, premalo hrane in se ne more razširiti v duši, jo prežeti in se tako razliti po vsem našem bitju. To seveda ni mišljeno prostorsko, temveč se nanaša na sposobnost volje, ki je v njem prav tako navzoča kakor v Bogu samem, ki jo je On kot neuničljivo življenjsko iskrico položil v srce duše.
Razširiti se v območje duše pomeni, da duša sama svojo voljo povsem podredi spoznani Božji volji in prostovoljno dopusti, da jo ta obvladuje.
Če se zgodi, da neka duša dovoli, da jo - tako rekoč od zunaj navznoter - spoznana in natanko izpolnjena Božja volja prežame do zadnjega vlakna, potem ta spoznana in izpolnjena Božja volja prebudi mirojočega in dremajočega Duha iz Boga, ki počiva v njenem najglobjem kotičku. Ta se kmalu združi s sebi enakim duhom volje, ki prežema vso dušo in je pravzaprav Božji duh; tedaj je eno z njim v vsem, kot in ostane tudi Bog takšen - čeprav On na še neskončno višji stopnji -, enako kot je oko podobno očesu, čeprav pri kakšnem človeku eno oko vedno ostreje vidi in lažje gleda kakor drugo.
Ko človek tako napreduje, potem njegova misel, s katero se prestavi na kateri koli še tako oddaljen kraj, ni prazna in neučinkovita, temveč prestavi celotno vsemogočno bit takšnega popolnega človeka duhovno tja. Ta bit vidi, sliši in zaznava vse, ker skupaj z neskončnim Duhom volje vse prežema in obvladuje in niti za trenutek ne izgubi svoje individualne samostojnosti. Ker pa vse prežema in obvladuje, lahko tudi kot misel, napolnjena z resničnim Božjim duhom, v trenutku uresniči vse, kar popolni človek želi.
Toda dokler človek ne doseže tega najbolj blaženega in edino resničnega življenjskega stanja, lahko kar najbolj nepopolno uresničuje svoje zamisli zgolj s svojimi telesnimi udi, in še to v mejah določene zakonitosti narave. Misel sama po sebi pa ni nič drugega kot naša podoba v zrcalu - brez bitnosti, brez moči in učinkovitosti. Vendarle pa nam pove, da se lahko prek nje v ternutku znajdemo na oddaljenem kraju, čeprav tako kot sem že dejal, brez kakršnega koli učinka.
Tu je prikazana prava pot za pridobitev resnične in popolne življenjske moči iz Boga, brez katere pa je človek v svoji duši tako dolgo praktično mrtev, dokler na način, ki sem ga opisal, ne postane eno z Bogom.
Pa lep pozdrav.
|