Jaz pa mislim drugače, da zavest je lahko brez tega telesa iz mesa,
in to pa sploh, da človek ni nekaj posebnega in da še zdaleč ni edini ki je zmožen spoznat vesolje - Boga. Da so še drugi, bolj sposobni kot mi.
Vesolje je veliko in mi nismo sami, in nismo še zdaleč ne neki najbolj sposobni "stvori".

Quote:


Ne ker se  zavest ne more izrazžati brez živega telesa!!!Si prebral kaj sem napisal?? Ja so ljudje,naši galaktični bratje,ki vesoljno zavest znajo vzdrževati- tako kot znajo vzdrževati lastno in vsako življenje.Te teme se tu ne dotikam-ker je debata o nas Zemljanih.

Quote:


Točno tako-- zato pa druge ocenjuješ po sebi!!!! Ker si sam nagonsko (ego)merilo za vse,se tega svojega ego početja sploh ne zavedaš.

Quote:


Človek- pomeni humanoidno bitje. Malo moraš svoj ego brzdat! Ti misliš,da se vse vrti okrog tebe-zato pa nisi toleranten niti nisi pripravljen zemeljskega sobivanja-kje boš potem vesoljnega? Vprašaj se-če veš o zunanjem življenju več kot vemo tule povej iz sebe-ne mi illuminatov omenjat preko drugih.IZ SEBE!!!!

Quote:


Kdo ti je pa povedal,da je zavest lahko brez telesa? In kakšno izkušnjo v zvezi s tem imaš ti osebno??? Na čemu temelji tvoja trditev,da smo mi ljudje STVORI???? Te kdo straši o vesoljni invaziji??? Daj argumente-ne nakladanje!! Si ti že videl izvenzemeljsko bitje???Kar človek piše piše človek-ne nezemljan-to je domišlija duhovnih čarovnikov!!!

Mir ljudje, bratje!  

Quote:


V dvigu zavesti se bolj zavedaš samega sebe in presegaš nagonsko naravo-nižjo zavest, ki je pogojeno s telesnimi občutili. Tako se tvoja dosedaj speča bit, duša prebudi, um in telo pa počivata - ko trdno spiš ali meditiraš.
V procesu meditacije pa uporabim koncentracijo le na začetku ko se odmaknem od zunanjosti in se le usedem. Vse ostalo se dogaja samo po sebi zaradi moči Besede, ki me vodi naprej, zato je pri meditaciji, ki jo izvajam, dvig zavesti samodejen in pri tem nisem omejen. V takem stanju pa se nabere notranja energija, zato je vsa umetnost držati zavest višje od animalnih nagonov, celo presečti vsakodnevni vzorec razmišljanja, celo presečti razne spomine, ki rade vstopajo v misli, ... vse do čistega polja ko ni nobenih misli več. Tedaj smo se začeli osvobajati indvidualnosti - našega lažnega Jaza. Ko ni več želja, ni več misli in kot tak potem je premagan ego, to je lažni Jaz. V tistem notranjem zavedanju se ti občutki celo izostrijo in če bi kdo izrazito pomislo name ali nekaj v zvezi z mano, potem se tudi tega sam zavem in tako spet pridem v stanje misli. Vsekakor pa smo s telesom praktično vedno povezani bolj ali manj, čeprav vem, da je lahko včasih v trenutku občutki telesa popolnoma zamrejo, vendar del nas to še vedno vzdržuje v minimalno vegetativnem stanju. Težko pa je se vrniti nazaj, ko moraš spet občutiti zobe, roke in noge.   Naša zavest lahko "skoči" iz telesa, vendar stika z njo ne pretrga, jo še ohranja. Pravzaprav mi sami ne moremo te vezi (srebrna nit!) kar tako pretrgati, to ni v naši moči, ampak ene od vesoljnih moči. Telesno umremo ko bo čas za to. Dotlej pa, hočeš ali nočeš, delujemo v soodvisnosti z vsem kar nas obdaja, kar občutimo. Smo vpeti v to življenje in hkrati smo lahko v stiku z izvorno zavestjo - to je z oceanom - tedaj si v stanju Enosti in to okrog sebe zgolj opazuješ. Ni več želja, ta svet je puščava, ali če hočeš, le dolina smrti. Premagaš stanje strahu pred izgubo in smrtjo.

Glejte pri tem se ne opiram na nobeno filozofijo, ampak pišem iz izkušnje. Kot je titud že nekje omenil, uporabljamo simbolni jezik, da to nekako poskusimo razložit na jasen način brez "prepisovanja" od drugih, kot na tem pa inzistira Alojz. Ok!

LP!

Dante wrote on 13.05.2010 at 17:28:59:

Ne bluzi Dante. Koncentracijo, da uporabljaš samo na začetku. Ves čas moraš biti pozoren na to, da si v meditaciji in ozka pozornost nikakor ne pomeni, da imaš zavest širšo ampak ozko koncentrirano zavest. Od kje tudi tebi neka lestvica zavesti, spodnja, srednja višja, visoka itd. Bodo koncentriran na besedo in čez nekaj let boš napisal,kako omejen si in daleč od resnice, ker si jo premeditiral.

Lp,igor

Dante se strinjam s tabo in tudi z Igorjem,ki je dober pojasnil Titudu-glede spominskega delovanja,ki je bolj proces živega telesa kot zavesti same-neodvisno,da je ta soprisotna.

Štos vesoljnega samoozaveščanja v človeku je dovršen ko človek sam ozavesti vesoljni vseobsežni ocean v sebi samemu,ker na ta način je tudi sam ocean vesoljno samo ozaveščen in samospoznan.
Proces sam je vesoljno soodvisen tako na življenjski kot na elementarni ravni-sočasen-samodejaven skozi in preko živega individualnega telesa,kjer se nato ocean sam tudi kolektivno vseobsežno poenoti in ozavesti.