Quote: človek ki mu ob nesreži stroj odreže roko, in čuti kasneje bolečino roke pa nima več, "fantomska bolečina" kao, in ima recimo filing da zlo močno stiska pest, tako da ga že boli, ta človek da recimo desno dlan stisnjeno v pest v škatlo kjer je ogledalo, tako da vidi dve pesti, jo počasi razpre, in filing stisnjene pesti na odrezani roki in bolečina izgineta. - Možgani.
Hmm, čutenje roke je povezano s centralnim živčevjem in če se nekako podzavesno od ločiš da nimaš roke je pol ne čutiš, te fantomske bolečine. Vendar pa na drugi subtilni ravni ta odrezana roka še obstaja. Temu Alojz pravi fotonska slika telesa, v ezoteriki pa astralno-svetlobno telo. Toda u bistvu tu ni problem obstoja, ampak le odločitev človeka, ki noče več čutiti te "fantomske bolečine", zato se podzavestno loči od nelagodne bolečine. Toda subtilna infromacija o roki pa še vedno obstaja. Tak človek je le v fizičnem primankljaju. To me spominja na tisto v par evangelijih, ko Jezus glede rešitve od poželenja svetuje: odsecite si desno roko, če vas zapeljuje, bolje osakačen priti v Nebesa kot pa v Pekel. Ali pa izdrite si desno oko, pol še desno nogo, bolje priti v Nebesa pohabljen, itd.
Toda ta prevod je pravzaprav smešen, fizično ne prideš nikamor, si iz prahu in v prah se povrneš. Po smrti ostane akumulirano svetlobno telo z vsem mentalom in z dušo. To je še vedno celovito in temu "telesu" dejansko nič bistvenega ne manjka, kaj šele kakšen ud ali oko.
Prejle je El Poeta izrazil, da je zavest nedoločljiva. Alojz pa mu vrne, da je določljiva, ker biva v telesu. Če bi bila nedoločljiva, bi to lahko pomenilo neskončno in izvorno stanje. Določljivo pa je v posamičnem, majhnem delčku, torej v človeku. Izvorno, neskončno, nerojeno in večno stanje zavesti je nedoločljivo kot Ocean. Ljudje, razna bitja pa smo delčki tega Oceana zavesti. Problem je, da se ne znamo več povezati s tem Oceanom zavesti. Možgani sami po sebi nimajo energije, jo jemljejo iz presnove v telesu in od duše v obliki prane, življenjske energije. Duša in svet (iz njega jemljemo hrano!) potemtakem vzdržujejo delovanje telesa z možgani vred. Torej?
Vse okrog kar vidimo in čutimo s čutili je igra petih elementov - zemlja, voda, zrak, ogenj in eter. V meditaciji se da presečti umsko predstavo teh pet elementov in pol pridete v stanje, ki je nad čutili - tam se vidi povezanost teh elementov v parih in vse skupaj to prežema notranja Svetloba, ki je izvir življenjske energije, tudi gibalo stvarjenja. Nad to ravnijo pa boste videli vesoljni Um, izvor idej, pobud in misli. Ljudje sami si mislimo, da so naše misli le od nas in tak pol zahtevamo plačilo, priznanje za neke koristne izume , pa to ni čista resnica. Izumi pridejo do ljudi, ki so za njih dojemljivi in niso zgolj plod "dela" možganov - oni imajo samo za nalogo predočiti, oblikovanja in realizacije idej v fizični obliki. Tak se šele v umirjenem umu zavemo od kod pridejo v našo zavest ideje, razne misli. To se lahko vam zdi normalno, običajno za proces razmišljanja, ampak poudarek je na subtilnem občutenju kako se misel poraja v nas. Poskusite z zaprtimi očmi to zaznati, opazovati vsaj pol ure. V začetku so misli kot nemirna opica, pol pa z nekaj vaje samoopazovanja vidiš kako se sprehajajo skoz zavest.
Alojz, kaj pa je z usodo ali karmo? Kaj nam tu pomaga fotonsko akumulirano telo ali pa je to vloga enega drugega "telesa"? Hmm!
LP!
Home
Pages: 
