titud wrote on 19.07.2011 at 13:18:44:miha- wrote on 18.07.2011 at 19:44:27:In tak odnos bi morala imet država do večino stvari. Država ti lah svetuje, lej špari za starost, predlaga ti določen % plače, ki si ga je fajn shranit. Če si neumen pa ne šparaš, boš pač bolj reven pol, nimaš kej. Lastna odločitev, lastna odgovornost. Nobene krivice ,kajti odgovornosti se ne prelaga.
Miha, kje pa živiš? Šparanje za starost ne more bit samo svobodna odločitev: ker če bi bi bila, pol bi bila to predvsem svobodna odločitev delodajalcev, da ti dajo samo tolk plače, da ti ne ostane nič več, da bi šparal za starost. Svobodo delojemalca, da špara za starost, bi bila takoj konzumirana s svobodo delodajalca, da ti ne da tolk, da bi sploh lahko karkoli prišparal, saj mu ne nebi blo treba toliko dat, ker bi ga država v to ne silila. Sedanji sistem sili oba, da dasta vsaj vsak pol, pri čemer je po moje v redu tud to , da delojemalec ne more odločat, ali sploh dal svojo polovico za straost ali pa jo bo prabil za kaj drugega, ker bi bilo tisto 'kaj drugega' takoj alibi za delodajalca, da zvišal pritisk na znižanje plač in bi delojemalec prav kmalu ostal brez sredstev za tisto 'kaj drugega'....
Svoda je vedno vprašanje - svoboda za koga?
...
.tudi sodobni liberalci, neoliberalci, libertarci in kar je še podobnih označb nikakor ne menijo, da naj bi bili vsi ljudje svobodni. Po njihovem prepričanju je svoboda še kako vezana na lastnino nad materialnimi dobrinami. Oziroma nad proizvodnimi sredstvi. Vključno z zemljo. In, če hočete, zrakom in vodo. (Zraka si za sedaj sicer še niso prisvajali, vodo – pitno vodo! – pa že!).
Tista velika večina prebivalstva, ki je ne moremo prištevati niti med lastnike pomembnejših dobrin, kaj šele proizvodnih sredstev, pa naj bi bila svobodna, enaka in bratska le v toliko, kolikor je najbolj nujno potrebno za kolikor toliko prosto prehajanje med različnimi ponudniki zaposlitev.
In, ker sta svoboda in s tem liberalizem sopomenki za odgovornost, je seveda od vsakega posameznika odvisno, koliko prilagodljiv bo v vsakdanji tekmi za vse bolj redka delovna mesta, ki so še na voljo.
Žižkovo mnenje, da je neoliberalizem zgolj ideologija (po Marxu je ideologija namenjena zamegljevanju in s tem opravičevanju vsakokratnih oblastniških razmer), je zato mogoče razširiti še vsaj na pojem »svoboda«.
Ta pojem, tak kot je in zlasti tako, kot se ga (zlo)rablja, je prav tako samo ideologija. Sredstvo, namenjeno vzbujanju upanja in s tem mirnemu prenašanju vse bolj nerešljivih vsakdanjih tegob. http://www.zofijini.net/bodica_ideologija.html a žižek, lol, no comment
Torej glede plač. Če te prav razumem ti mislš da bi firma plačvala manjše bruto plače, če neb blo prispevkov. Ti lahko razložim da je to nesmisel, ki izhaja iz nerazmevanja ekonomije. Lah začnem iz dveh koncev.
Recimo da firma lahko profitabilno zaposli delavca pri 1000bruto, kar je več se pa odločijo da ne bodo fural biznisa ker je ocenjeno neprofitabilno.Čim bi ble šanse da bi blo profitabilno izvajat projekt pri višjih bruto plačah, recimo 1100€ bi seveda želja po profitu zagnala projekt! Ampak če se projekt ne izvede, pomeni da je 1000 bruto max denarja na voljo za delavca.
Posledično prispevki vplivajo na končen izračun plače (NETO)
Ferme vse gledajo na bruto, in jih ne zanima kok je neto. Fermo košta bruto in to je za njih cena delovne sile.
Ti prepostavlas, ce bodo mansi prispevki, da bodo delodajalci znizal bruto place zato da bodo neto ostale iste. Lej delodajalc ne štela bruto plač glede na neto, ampak štela bruto plače glede na mejo profitabilnosti. Če bi delodajalci zmanjšval bruto plače če ni prispevkov, potem bi bilo logično sklepati, da v državah kjer ni uzakonjene minimalne plače, da bi bile plače recimo najmanše možne, torej 1 cent / uro. Zakaj bi dal večjo plačo, če jo lah čisto znižajo?
Valda v Sloveniji je ta varnostni ukrep, minimalna plača, ki preprečuje to.
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php?title=File:MW_ma...Link je nek pregled, kjer nimajo uzakonjene minimalne plače.
Mogoče se opazi vzorc, da tm k država "štela" ekonomijo, socialno, da so države preveč zapufane in so v težavah. Portugalska , Irska, Španija, Grčija.Imamo izjeme Francija in Italija. Ampak to ni zdej "dokaz" ampak samo tako, za občutek, kjer je politika bolj vpletena v trg, da so težave.
Zakaj v Nemčiji in skandinavskih državah ne prihajajo novice, da ljudi izkoriščajo, kjer ni minimalne plače? Ali pa (Singapur, Hong Kong(do leta 2010)).
Torej zakaj ne znižajo bruto plače če jih nič ne ovira?
Če bi recimo v državah uvdeli dodatne prispevke, se ne bi ZVIŠALE bruto plače, ampak bi se znižale NETO plače! Ker bruto plače
niso funkcija prispevkov, ampak
so funkcija profitabilnosti pri določenih stroških.
Povzetek je, da na bruto plače vpliva profitabilnost projekta in ne prispevki. Medtem ko na neto plače vplivajo prispevki.
Sledi , da bi bruto plače ostale iste, če bi znižal prispevke in posledično bi se zvišale neto plače.
Vse ostalo je propaganda in nerazmevanja ekonomije.
Še tole no, Avstrija! Tam ful izkoriščajo baje, vsak dan po dnevniku slišm:) Itak da ne! in million dollar question je, zakaj med drugim tudi v Avstriji ne izkoriščajo delavcev in jih plačujejo manj kot pri nas?, Zakaj imajo višje plače in višji standard kot pri nas, klub temu da niso zakonsko obvezani dajati?
Edini odgovor k obstaja je , da so bolj moralni, kar je spet neumnost zase:)
Home
Pages: 
(Read 193895 times)
