Quote:Bistvo tega gibanja je dvojnost. Nič drugega, kot dvojnost. Poglej odsev temnega je lahko samo v svetlem. Svetlo je vidno zaradi temnega. Ko gledaš globje prideš do naključja, ki nima nekega neposrednega gibanja, a se zgodi. Zato je v njem nekaj globjega, to je mirovanje. Umiritev gibanja in ima globji pomen.
M.L. pa govori o srcu, kot gibanju in to je razum, misel. Njegovo srce ima nek naklep, kjer pa je naklep je nedolžnost in odkritost značaja izgubljena.
Za razumevanje potrebuješ iskren značaj in ne izrojen v razumu z nekim naklepom doživljanja občutka resničnega bistva.
Lp,Igor
To dvojnost, ki jo zaznavamo, jo zaznavamo le zaradi spomina.
A realnost se nenehno spreminja, zato je tudi ideja o dvojnosti, le ideja našega uma....In zato tudi samo bistvo, ki ga doživljamo, je bistvo nas samih.
Zato se svet začne in konča v meni.
Ko greš globlje, greš le globlje vase.
Srce zato v tem primeru predstavlja tisto, kar je onkraj našega uma in spomina s katerim lahko rastemo le skozi dvojnost.
Um le primerja in ločuje...Zato z umom ni možno resnično ljubiti in začutiti resnice, ki je del tega trenutka, ampak le preko srca.
Ljubezen pa je enost, svoboda in zlitje z okoljem....
Vesolje je zato ena sama harmonija..je ples energije in materije...Ni dvojnosti in zato ne sovraštva...To je le odsev doživljanja našega življenja preko uma, ki se zaradi svoje narave in dvojnosti. vedno počuti ločenega od ostalega sveta.
Ko se pa počutiš ločenega, pa ne moreš doživljati ljubezni.
Ko človek preseže videnje sveta preko dvojnosti, se razsvetli, preko srca občuti ljubezen in enost s samim stvarstvom.
In vse drugo postane odveč......
Home
Pages: 
(Read 1697031 times)
