titud wrote on 17.12.2012 at 12:00:21:miha- wrote on 15.12.2012 at 12:20:43:he he , ne.. individualna družba ne žrtvuje posameznikov..
to dela kolektivna družba.
Drgač pa ja, velik stvari sm te vprašu glede zofijine ekonomije ampk nobenga odgovora in protiargumenta:)
Induvidulana družba žrtvuje posameznika pač drugemu posamezniku. Trg je samo samo sinomim za kolketiv v induvidualnih družbah, s katerim se 'ideolško nevtratralno' za skupni interes razglaša interes posameznikov z največjo močjo. V kolektivni družbi potrebe po tej ideološki kamuflaži ni, ker je hierhija družbene moči jasno strukturina, zaradi česar družnene moči posmeznik nima/ima zato ker si jo prsilužu/prigrabu kot posameznik, ampak ker mu jo daje/jemlje položaj v družbeni strukturi sam. O tem, kaj je boljše/slabše se ni mogoče a priori izrekat, oboje se lahko sfiži tako da gre celoten kolektiv v k***, če družba kot celota nima vgrajenih mehanizmov za lastno korekcijo bodisi k individualizmu bodisi h kolektivizmu. Zofijina ekonomija je le eden od možnih takih korektiv h kolektivizmu, samo tud jest dvomim, da ima naša indunvidulistična družba sploh vase integregrianono sposobnost take korekcije. Kot dvomim za Kitajsko npr., da jo ima za individualizem.
Ne, ni res. Ne žrtvuje posameznkov, sem ti že povedal.
Ti obračaš besede, in hočeš ustavit "žrtvovanje" noter.
Ampak napačno besedo uporabljas. Beseda žrtvovanje ima določen pomen.
A se delavec , ki PROSTOVOLJNO izbere določeno službo, ali se žrtvuje?
Na trgu so vse izbire PROSTOVOLJNE. In ker je to res, lahko rečemo, da se ljudje PROSTOVOLJNO vedno odločajo za SVOJE DOBRO.
Ti predpostavljas, da se ljudje odločajo v škodi sebi. In v tem primeru bi lahko rekli žrtvovanje, ampak to enostavno ni res.
To ni v človekovi naravi in enostavno to ni res. Ljudje se po naravi NE odločajo v svojo ŠKODO.
In tudi ljudje, ki se PROSTOVOLJNO ŽRTVUJEJO za družbo (humanitarci) imajo nekaj od tega. In to je dober občutek, da pomagajo družbi, da se dobro počutijo o sebi.
In tudi v tem primeru, je neumno govoriti o ŽRTVOVANJU, kajti vse kar človek dela, dela z nekim NAMENOM.
In kot povsod , je tudi v tem primeru, ko se človek PROSTOVOLJNO odoči, profitira ON in DRUŽBA: Družba zaradi dela, ki ga je prostovoljec opravil, prostovoljec pa občutek zadovoljstva in sreče.
Bistvo je na prostovoljnosti, o SVOBODI.
Ko se 2 posameznika prostovoljno odločita med seboj trgovati v kakršnemkoli smislu,
zaradi prostovoljnosti oba profitirata. Ljudje se pač tko odločajo.
In kaj mamo mi? Mi mamo DRŽAVO k se odloča namest posameznikov. DRŽAVA ki v imenu "skupnega dobra" ukazuje posameznikom, KAKO SE JE TREBA ODLOČAT.
In ker ni prostovoljnosti, so se ljudje PRISILJENI odločat v ŠKODO SEBI. In to je tisto, kar je narobe z družbo. Prisila države.
Pustiti ljudem, da se svobodno odločajo in da si med sabo ne škodujejo. To je ideja (klasičnega) liberalizma.
Pustiti ljudem, da nej verjamejo kar hočjo! (svoboda veroizpovedi), dokler si ne škodujejo.
Pustiti ljudem, da govorijo kar hočjo! (svoboda govora), spet, dokler ne škodujejo ostalim.
Pustiti ljudem, da živijo življenje tak kot hočejo in da se sami odločajo za svoje življenske odločitve (hmm tukaj bi recmo spadal, prepoved drog, vsa zaščita ljudi pred njih samimi)
Pustiti ljudem, da žanjejo sadove svojega dela! (NIŽJI DAVKI)
Pustiti ljudem, da zapravijo svoj denar, kot sami hočejo! (ekonomska svoboda - svobodni trg)
Recimo ,država predpostavlja, če ne bo ona "šparala" za pokojnine, da posamezniki ne bodo šparal za svojo pokojnino.
Ugante kaj? Nekateri ljudje vseen šparajo za pokojnine, ker se zavedajo , kok mau dobijo če država to upravlja!
Seveda z svobodo pride odgovornost.
Država se obnaša do ljudi kot se starši obnašajo do otrok.
Ampak, ko otrok odraste, a ima pravico met svobodo od staršev?
A ima pravico se sam odločat, sam delat napake, sam živet življenje?
Al majo starši pravico celo živeljenje mu govort kaj sme in kaj ne sme?
No, država bi sam mogla pustit ljudem, da "odrastejo".
Home
Pages: 
(Read 455626 times)
