El Pesnik wrote on 16.01.2009 at 11:33:14:satis wrote on 16.01.2009 at 11:21:12:Etrex wrote on 15.01.2009 at 16:01:09:satis wrote on 15.01.2009 at 11:41:32:Mi smo vsi potomci nečesa višjega, lepšega in večnega. Smo zapuščina Boga, ki nam je dal na razpolago razumevanje našega bivanja, biti, pravilnega odnosa do vseh živih bitij in narave, ki nas obkroža.
[/color]
Satis se vedno se drzis enega in istega neumnega vzorca, pozabi na te zgodbice, vedno berem o tem vecjem, lepsem, boljsem kot mi in vrh vsega da nam je se ta bedasta izmisljotina dala kaj na razpolago?
Te zgodbice ti lahko pojejo se in se a dobre so samo za tvojo namisljeno varnost, kako smo mi pod okriljem necesa vecjega od nas, kot da smo neumne kopije, ki ne dosegajo nikoli originala.
Na koncu spoznamo, da je vse tukaj na zamlji in se blizje v nas samih... To najvisje, najlepse in najboljse je samo v nas in vedno del nas, izven nas to za nas ne obstaja... Nobenega visjega vpliva ni ki vplivca na nas, smo samo mi v ciklih, ki smo jih sami izbrali, je nasa svobodna volja, noben nam ni dal nicesar na razpolago, ker vecno-zdaj vedno sami razpolagamo s svojo svobodno voljo.
Ves notranji mir, ki ga pripisujes krisni, je v nas, neodvisen od vsega ostalega. To pomeni do tega miru lahko pride nekdo ki sanja o krisni, ravno tako kot nekdo ki ve da so to pravljice duhovnih nakladacev megle...
Se ti ne zdi da je danes cas da razblinemo to meglo, ne pa da jo se vec nalagamo?
L.p.
Res je, vse je v nas. Dejansko je vsak od nas večno duhovno bitje, ki skriva v sebi neizmerne potenciale, samo prekriti smo s temi materialnimi prekrivali v obliki telesa in uma, ki so kot obleke za dušo.
Če potlej veš, da v sebi skrivamo neizmerne potenciale, in če potlej tudi veš, da se ti potenciali ne skrivajo v telesu in v umu, zakaj potlej daješ pozornost telesu in umu, ne pa Zavesti v tebi sami, ki je vedno v tebi in je bila tu tudi pred tvojim umom in telesom?
V telesu ni neizmernih potencialov, prav tako ne v umu. Ali obstaja v nas še kaj, kar ni telo in ni um (in tudi ni "duša" kar je samo nov umski koncept)? Kaj pa če v nas nekdo, ki je Priča tako umu kot telesu? Nekaj kar obstaja pred umom in telesom? In če bi dali pozornost temu, kdo ve kaj bi odkrili.
Lp, Poet
Pravis da dajem pozornost zavesti, zavest je ravno vzrok in posledica uma (um je telo- mozgani- so ravno prevodnik EM zavesti) in duse, eno brez drugega ne gre, to se verjtno strinjamo ali ne vec?
Poet mislim da prevec postavljas nekaj gor/dol in predalckas, cloveka moras vzet kot celoto. Kot kaze ti um deluje kot nekaj nevrednega, nizkotnega celo zastrasujocega, ampak pazi vse te ideje so ti prisle ravno iz tega uma in se vec ce odstranis um tudi zavedanja ni in tako ni vec tudi tistega najglobjega. Vse je povezano, nic ni visje in pomembnejse, samo funkcije so razlicne.
Drugace, ne bi bilo nic lazjega, vsak bi se vrgel s tretjega stuka in bi vsi potem uzivali v cisti zavesti brez umskih problemov. Ampak zivljenje je nekaj drugega, sami hocemo nekaj drugega, drugace se ne bi znasli v telesu ce bi bilo kako drugace. Vse je nasa lastna volja pa ce se zavedamo ali ne...
To je resnica, da se clovek mora uravnovesiti ampak pazi, tu ti ravno um nastavlja zanko oziroma sam sebi nastavljas nogo, ne mores rect, aha mi manjka se 10% duhovnega ali materijalnega principa, pa bo. To je kalkulacija in se ujames, ker s tem si ze crtas umsko pot do uravnovesenosti. Zivljenje je nepredvidljivo in resnica izmuzljiva
Tu se izkaze rek, da je resnica vedno drugacna, lahko bi rekel vsi hrepenimo po tej popolni uravnovesenosti, ki je tako grdo nekoc izhlapela kot para in ostala je samo se zalja po tem istem, samo to... To je v vsakem cloveku, ta religijozni naboj ima vsak v sebi ze po deafultu ali ce hoces je to samobitno v vsakem cloveku.
Tu se ne splaca kalkulirat, samo zivis in bolj intuitivno uravnavas to, ker jo ni tehnike na svetu, vsaka praksa je manicno stegovanje po tem, a ta izkusnja ti bo prisla samo takrat kadar to najmanj pricakujes. Takrat ko ni kalkulacije in ni notranjega razdvajanja nekaj gor um dol, itd... takrat ko samo preprosto zivis, imas um pod svojo kontrolo in si umsko umirjen in samo pozoren v tisto edino vecno- zdaj. Pozornost v zivljenje samo, ne um, ne zavest, preteklost, prihodnost itd... To je le umska koncentracija torej je ze trenje v umu samem.
Verjemi, nikoli ne bos dovolj notranje zadovoljen ali radosten v zivljenju na taksen nacin razstavljanja (o)sebe na um, zavest, gor dol,... Vse to je celota ti sam poenoten v sebi, takrat se vse uravnovesi in takrat odpres vrata notranjega miru in radosti.
Zato dosegajo zavidljive rezultate pripadniki krisne in drugih nebeskih pajacov. Prepuscanje, to ni predaja ki je obratno nemoc. To ni enostavno a v sebi skriva najvecjo moc ravno prepuscanje. Seveda je lepse ce se prepuscas navidezni zunanji sili, ki je nad tabo ceprav del tebe, sila z loceno inteligenco ki kreira svetove.
Ce so ti zadeve bolj jasne, pa ves cemu se tu prepuscas, samemu sebi, za samega sebe. Ko se prepuscas v situaciji ne kreiras umskega upora, ki hoce situacijo vedno kontrolirati. Zelo fajn je ce do potankosti razbijes in definiras duso, um in zavest, a v praksi-zivljenju v sebi ne razdvajas teh elementov, jih kvecjem poenotis.
In hop od tu ta notranji mir, ki ga prepisujejo naklonjenosti do nekega bozanstva ki ga potem postavljajo na pedistal... Kaksen bog neki, notranji mir je samo posledica pravilnega oziroma breznapetostnega drsenja skozi dogodek, hudo logicno ce ni notranjega upora se vzpostavi ravnotezje in nastopi notranji mir, saj ne more bit drugace, kot tako. To ti noben ne podari kot pojejo tu okrog, je samobitno da je tako, saj je notranji nemir zaradi notranjega upora, ce upora ni vec, ja tudi nemira ni vec in ker smo zivi ostane samo se mir. To je v praksi veliko tezje, saj tudi ce si se bolj notranje pomirjen, ti do popolnega notranjega miru preprecuje bolj subtilna, tezje spoznavna notranja napetost, ampak to je ze druga tema.
L.p.
Home
Pages: 
