Quote:


Jaz imam to osebno izkušnjo, samo v zavesti Krišne prideš do pravega miru. In to je neprecenljivo, ta notranji mir, ki ga večina nima. Ki so stalno ujeti kot v mrežo stresa, hitenja, nemira, nespečnosti..... Brez tega miru ne moreš biti zadovoljen, kar sam Krišna pravi:

Kdor ni povezan z Vsevišnjim, nima niti transcendentalne inteligence niti stanovitnega uma, brez katerih ni moč najti miru. In kdo je lahko srečen, če ni miren?

Indoktrinacija


Tisti, ki se ukvarjamo z duhovnostjo, velikokrat dobimo »a priori« etiketo indoktrinacije. To spremlja iskalce resnice že stoletja. Nekateri menijo, da sta resnica in duhovnost nezdružljivi, ločeni. Vendar duhovnost resnico definira in jo hkrati transcendira.

Preden se sprejme določena ideologija, teza, zakon, je potreben empirični pristop. Tukaj se postavi tudi meja količine argumentov, ki kasneje tvorijo neko zaključeno celoto potrditev, katerim lahko nadanemo različna imena: znanost, psihologija, filozofija … Vendar se pri vsaki izmed njih nekje konča empirični proces in nastopi deduktivni. Empi-rija je sicer lahko zelo širok pojem, vendar nujno potrebna metoda v vsakem racionaliziranju, pa naj si bo to duhovna ali materialna znanost.

Ljudje zelo radi govorijo o slepem sledenju na področju duhovnosti. In v veliki meri to drži. Vendar kritičen pogled na delovanje večine ljudi pokaže še bolj zaskrbljujoče stanje. Pravzaprav je človek indoktriniran na vsakem koraku svojega bivanja. Pa naj si bo to skozi poučevanje staršev, šole, medijev itd. Na vsakem koraku nas bombardirajo z ogromnim številom informacij, ki gredo mimo naše zavestne zmožnosti sprejemanja in zavračanja, neposredno v našo podzavest. Korporacije, politiki in tudi religi-ozne skupine uporabljajo metode sublimiranih sporočil. Vse to je prej kot nedolžno in temu bi lahko rekli samo še hujša oblika indoktrinacije, ker ljudje enostavno nimajo izbire. Na vsakem koraku se srečujejo s simboli, točno določenimi reklamnimi sekvencami, glasbo v pravilnih frekvencah itd.


Zadnjih nekaj let je zelo moderno govoriti o novi dobi, preporodu človeka in vračanju k naši biti. Vendar po drugi strani vidimo, da nam moderna družba z vsemi svojimi prijemi ponuja samo virtualno idejo tega. S svojim delovanjem pa se želi ustvariti konsumen človek, ki je pod upravo svojih čutov, katerih potrebe pa diktirajo višji akterji moderne verige indoktrinacije. Vsako leto lahko vidimo, da se povečujeta kontrola in birokracija. Družba postaja skupek informacij, katere summa summarum ni svoboda človeka, ampak njegova kontrola. Moderna potrošniška družba nima namena osvoboditi človeka vrvi, ki ga držijo v trdi navezi s sistemom, v katerem biva. Nima mu namena pomagati biti svobodna entiteta, ki tvori ideološko neoporečen skupek ljudi z nekim višjim skupnim ciljem. Zmeraj je govora o zadovoljitvi posameznika, vendar lahko vidimo, da ta ni nikoli zadovoljen. Če kdo postavi takšno vprašanje, pa se pojavi ideja višjega uživalca. In če v vsem tem mozaiku poizkušamo priti do samega izvornega uživalca vsega, vidimo, da so si skozi stoletja te vloge razdelili močni posamezniki in skupine, katerih humanitarne vrednote pa so več kot vprašljive. Ti ljudje oz. organizacije pod krinko moderne globalizacije in kvazi duhovnosti ponujajo sebe kot Boga (uživalca) na oltarju konsumnosti. Stvar je tako resna in vse skupaj je tako globoko zakoreninjeno v vseh sferah naše »civilizacije«, da vsako zoperstavljanje hitro izpade kot nelucidno, sektaško, absurdno, fanatično, fundamentalistično itd. Te stvari je omenjal že Carl Gustav Jung. Ogromno stvari poteka v sferah neznanega ali po njegovi terminologiji v kolektivnem nezavednem. Stoletja impregnacije podzavesti, subtilnega bivanja, pušča dolgoročne impresije iz roda v rod nekritičnemu bivanjskemu osebku, kateremu radi pravimo civiliziran človek. Skozi zgodovino pa lahko vidimo, da redke osebe, ki so pripravljene ljudi vzpodbuditi k racionalizaciji eksistence in njenemu razumevanju, zelo hitro končajo kot Jezus Kristus.

Indoktrinacija je učenje mase ljudi, da sprejmejo skupek prepričanj, nekritično. Zanimivo je, da ravno tisti, ki očitajo takšno delovanje, sami uporabljajo te iste metode ali pa so jim podložni. Resnica zna biti nevarna, boleča in preganjana. Morda te besede zvenijo težko in za koga fanatično. Stanje sveta in mentalitete človeštva pa je alarmantno. Na vsakem koraku vidimo, da ljudje drvijo v globeli depresije, neza-dovoljstva in trpljenja. Narava pa je iz leta v leto bolj obolela in te posledice občutimo vsi.


Mi smo vsi potomci nečesa višjega, lepšega in večnega. Smo zapuščina Boga, ki nam je dal na razpolago razumevanje našega bivanja, biti, pravilnega odnosa do vseh živih bitij in narave, ki nas obkroža. Motivacija ljudi, ki zelo perfidno poskušajo zavzeti mesto Boga, so zelo nasprotne temu kar pravi On ali Njegovi predstavniki. Iz delovanja oseb, kot je Šrila Prabhupada, lahko razumemo pravo skrb za ljudi in ves svet. Vendar njihove besede niso osladne in polne praznih obljub. Gredo direktno v srž bolezenskega stanja moderne civilizacije. Vzpodbujajo h kritičnemu razmišljanju in postavijo Boga in Njegova navodila na pravo mesto. To pa seveda ne odgovarja tistim, ki želijo prevzeti vlogo Boga. Bog se sprejema kot večen, poln bogastva, lepote in zadovoljstva. Ljudje ali organizacije, ki Ga poskušajo imitirati in zamenjati, teh kvalitet ne premorejo!

Indoktrinirani smo v to, da je vse ok. Potrebujemo zdrave kritične ljudi, ki znajo videti stvari kot so in ceniti dobre kvalitete in namene v ljudeh. Pozabljamo na resnično božanskost, ki je v vsakem človeku in ta božanskost tvori dobre lastnosti ter zdravo razumevanje sebe in svojega položaja v tem svetu. Potrebno je samo obuditi to uspavano pravico vsakega živega bitja. Kako? Šrila Prabhupada je prinesel na zahod transcendentalno mantro Hare Krišna, ki je zapisana na več mestih, kot opolnomočena metoda za čiščenje srca in dosego samospoznanja. Po premisleku ali brez jo uporabite tudi vi . Poskus je brezplačen!

Vir:

http://www.harekrisna.info/archives/773#more-773

satis wrote on 15.01.2009 at 11:41:32:


Satis

Temu jaz rečem, vlečenje vode na svoj mlin.  

Izpostaviš problem, zato da lahko ponudiš, kao svojo rešitev.  

Le zakaj je potem v ISKCONU toliko zblojenih učiteljev in toliko zblojenih učencev, če je maha mantra zdravilo za vse.  

satis wrote on 15.01.2009 at 11:41:32:


Satis se vedno se drzis enega in istega neumnega vzorca, pozabi na te zgodbice, vedno berem o tem vecjem, lepsem, boljsem kot mi in vrh vsega da nam je se ta bedasta izmisljotina dala kaj na razpolago?

Te zgodbice ti lahko pojejo se in se a dobre so samo za tvojo namisljeno varnost, kako smo mi pod okriljem necesa vecjega od nas, kot da smo neumne kopije, ki ne dosegajo nikoli originala.

Na koncu spoznamo, da je vse tukaj na zamlji in se blizje v nas samih... To najvisje, najlepse in najboljse je samo v nas in vedno del nas, izven nas to za nas ne obstaja... Nobenega visjega vpliva ni ki vplivca na nas, smo samo mi v ciklih, ki smo jih sami izbrali, je nasa svobodna volja, noben nam ni dal nicesar na razpolago, ker vecno-zdaj vedno sami razpolagamo s svojo svobodno voljo.

Ves notranji mir, ki ga pripisujes krisni, je v nas, neodvisen od vsega ostalega. To pomeni do tega miru lahko pride nekdo ki sanja o krisni, ravno tako kot nekdo ki ve da so to pravljice duhovnih nakladacev megle...

Se ti ne zdi da je danes cas da razblinemo to meglo, ne pa da jo se vec nalagamo?  

L.p.

Quote:


Ja, to sem se tudi jaz spraševala, sploh na začetku, ko si bolj naiven in vidiš povsod svetnike.   Zdaj mi pa ni več mar za dejanja drugih, saj vsak plača sam ceno za svoje napake. Jaz le vem, da mi je ta zavest Krišne polepšala življenje in se je nikdar ne naveličam, nekako osrečuje me in potegnem ven tisto, kar je vredno, z bedaki se ne obremenjujem več. Jih je itak povsod dost, ne le v verskih grupah. Razlago za to lahko dobim tudi v Bibliji, kjer Jezus lepo pove, da se zrnje loči od plev skozi čas, torej na začetku se nagnete trop ljudi, čas pa pokaže, kdo je zrno in kdo smet.

VIŠJA INTELIGENCA

Obstajajo različni pogledi na stvarjenje. Eni vključujejo Boga, drugi ne. V tem času sta najbolj popularni dve teoriji: Darwinova teorija evolucije in teorija inteligentnega ali kreativnega dizajna. Darwinova teorija nam je poznana že iz šolskih klopi, kreativni dizajn pa predstavlja modernejšo te-orijo, ki govori o obstoju višje inteligence, ki ima izvorno vlogo pri nastanku življenja, oz. osnovnih gradnikov živih organizmov.

Znanstveniki so med preučevanjem molekul prišli do odkritja tako imenovanega bakterijskega flugelnega strojčka. To je miniaturni stroj,  katerega konstrukcija je v osnovi podobna  gradnji hiše, ki poteka po točno določenem načrtu in zahteva eksa-ktnost. Sestavljanje flugelnega motorja mora potekati v točno določenih pogojih in na točno določen način, kar vodi do specifične kompleksnosti, ki pa po mnenju enega izmed vodilnih zagovornikov teorije inteligentnega dizajna profesorja biokemije dr. Michaela J. Beha (avtorja knjige Darwin Black Box) ni zmožna reduciranosti. V knjigi  jasno dvomi o zmožnosti funkcioniranja Darwinove teorije naravne selekcije in navaja, da integrirana kompleksnost nakazuje na inteligenten dizajn, ter se sprašuje, kako bi lahko naravna selekcija proizvedla takšen miniaturni stroj, ki v svoji kompleksnosti ne more delovati niti brez enega manjkajočega dela.

Kot pri avtomobilu; domorodec bi ob prvem stiku z avtomobilom znal pomisliti, da to vozilo poganja veter ali skrita antilopa. Vendar bi hitro po odprtju pokrova motorja ugotovil, da se tam nahaja nekakšen zahteven stroj, ki nakazuje na uporabo inteligence, in  da vse funkcionira po neki logiki, ter da ima vsak delček stroja točno določeno mesto. Znanstveniki in molekularni biologi, ki zagovarjajo kreativni dizajn  so enotni v razmišljanju, da je takšen kompleksen strojček (flugelna  bakterija) lahko samo proizvod neke višje inteligence oz. podanih ali zapisanih informacij, ki natančno določajo delovanje.

V prejšnjem stoletju je bilo v znanstvenih krogih govora o materiji in energiji. V tem stoletju pa je pridana še informacija. V času ko S.E.T.I. (Inštitut za znanstveno raziskovanje vesolja) išče informacije o izvenzemeljski inteligenci v prostranem vesolju je na drugi strani pred našim nosom enkraten univerzum informacij skrit v celici oz. DNA-ju. Sama kompleksnost DNA-ja in še posebej njen izvor, pa ostaja ena največjih skrivnosti in izzivov moderne znanosti.

Zanimivo je, da inteligentnih info-rmacij zapisanih pred tisočletji, kot so hieroglifi, mogočni Stonehenge itd.,  ne pripisujemo delu časa, vendar z isto metodo mnogi želijo odstraniti inteligenco iz makrobiologije. Prav tako lahko uporabimo analogijo povezave  med računalniškim zapisom in informacijami. V vsej enormnosti programerske kode je rezultat funkcionalni skupek, ki predstavlja delujoče oz. prepoznavno inteligentno programsko orodje. Se pravi, da ves navidezen kaos milijonskih vrstic programske kode vseeno predstavlja  delujoči program oz. programsko orodje. Lahko bi rekli organi-ziran kaos.

V kolikor bi bilo vse posledica kaotičnega delovanja, potem opazovanje sveta skozi trezno  razmišljanje ne pusti ravno dosti prostora za pričakovanje česarkoli racionalnega. Če pa lahko kompleksnost narave in vesolja za trenutek vidimo skozi oči inteligence, potem iskreno začnemo ceniti vso njeno enkratnost, raznolikost in lepoto. Kot v izdelku umetnika. Vemo, da za sliko stoji oseba - inteligenca, ne moremo izničiti ali zanikati tega. Potem vse, kar nas obkroža, naenkrat iz kaotičnega turbulentnega vrveža nerazumljivosti pridobi smiselnost delovanja in name-mbne medsebojne interakcije.

Zagovorniki kreativnega dizajna navajajo, da sam izvor ali pa vsaj teoretično razmišljanje o izvoru informacij, ki spremljajo nastanek in delovanje teh mikroskopskih strojčkov, vodi do metafizičnega odgovora, ki ga podajajo omenjeni znanstveniki: “Naj bo! Če sledimo dizajnu, ta sam pripelje do inteligence oz. kreatorja, Boga.”

Zveni preprosto v svoji ko-mpleksnosti, mar ne?!

Matej Isak; Madan Mohan das

Dobro si to napisal, Poet. Dejansko je to srž zavesti Krišne, da je važna zavest in ne telo oziroma um. Zavestna duša ima potencial in oživlja te mrtve materialne elemente, ki jih uporablja kot instrument za delovanje. Več o zavesti piše v Bhagavad Giti, si lahko prebereš.



Vsevišnji Gospod, išvara, ima vrhovno zavest. Živa bitja, džive, so kot sestavni delci Vsevišnjega Gospoda prav tako zavestna. Živo bitje in materialna narava sta opisana kot prakriti, Gospodova energija. Razlikujeta se po tem, da dživa ima zavest, materialna narava pa ne. Dživa-prakriti zato velja za višjo, saj so džive zavestne, kakor je zavesten Gospod. Gospodova zavest je vrhovna, ne bi pa smeli misliti, da je taka tudi zavest džive, živega bitja. Živo bitje nima vrhovne zavesti niti na stopnji najvišje popolnosti. Teorija, po kateri je to mogoče, je napačna. Živo bitje sicer je zavestno, nima pa absolutne oziroma vrhovne zavesti.

O razliki med dživo in išvaro govori trinajsto poglavje Bhagavad-gite. Gospod je kšetragja in je zavesten, kakor je zavestno živo bitje, toda živo bitje se zaveda samo svojega telesa, medtem ko se Gospod zaveda vseh teles. Ker prebiva v srcih vseh živih bitij, pozna želje vsake džive. Tega ne bi smeli pozabiti. V trinajstem poglavju je pojasnjeno tudi, da Vsevišnji Gospod, Paramatma, prebiva kot išvara ali upravitelj v srcu vsakogar in usmerja živo bitje tako, da to deluje v skladu s svojimi preteklimi željami, na katere je pozabilo. Živo bitje se odloči delovati na določen način, potem pa se ujame v krog svojih dejanj in njihovih posledic (v krog karme). Ko zapusti eno telo, dobi drugo, kakor bi sleklo eno oblačilo in se odelo v drugo. Ko se tako seli, trpi posledice svojih preteklih dejanj. Svojo karmo pa lahko spremeni, če se dvigne do gune vrline in spozna, kako mora delovati. To pomeni, da karma ni večna. Zato je rečeno, da so štirje od petih elementov (išvara, dživa, prakriti in kala) večni, karma pa ne.

Vrhovno zavestni išvara in živo bitje sta si podobna po tem, da imata oba transcendentalno zavest. Zavest ne nastane s spajanjem materialnih elementov. Ta razlaga je napačna. Bhagavad-gita ne podpira teorije, po kateri se zavest poraja na določeni stopnji razvoja materije. Zavest živega bitja lahko pride pod vpliv materialnih okoliščin in se zato zdi materialna, kakor je svetloba, ki prihaja skozi obarvano steklo, navidezno obarvana. Na Gospodovo zavest pa materialna energija nima vpliva. Gospod Krišna pravi mayadhyaksena prakrtih. Ko sestopi v materialni svet, Njegova zavest ni pod vplivom materije. Če bi bila, Gospod ne bi bil sposoben govoriti o transcendentalnih temah, o kakršnih govori v Bhagavad-giti. Transcendentalnega sveta ni mogoče opisati z zavestjo, ki je pod vplivom materialne energije. Gospod torej ni onečiščen z materijo, naša zavest pa je v tem trenutku nečista. Bhagavad-gita zato uči, da jo moramo očistiti. Če bomo delovali s čisto zavestjo, bomo srečni. Delovanja nam ni treba opustiti, temveč ga moramo le očistiti. Tako delovanje se imenuje bhakti in kljub navidezni običajnosti ni pod vplivom materialne energije. Nepoučenemu se lahko zdi, da bhakta deluje kakor navaden človek, toda tak nevednež se ne zaveda, da delovanje bhakt in Gospoda ni oskrunjeno z nečisto, materialno zavestjo. Njihovo delovanje je onstran treh gun materialne narave. Ne smemo pa pozabiti, da je naša zavest v tem trenutku še vedno nečista.

Dokler je živo bitje pod vplivom materije, je v pogojenem stanju, v katerem ga slepi prepričanje, da je proizvod materialne narave. Takšna miselnost se imenuje lažni ego. Kdor je povsem prevzet od telesnega pojmovanja življenja, ne more razumeti svojega položaja. Krišna je izgovoril Bhagavad-gito, da bi Ardžuno rešil takega pojmovanja. Telesnega pojmovanja življenja bi se morali znebiti; to je prva dolžnost transcendentalista. Kdor želi doseči osvoboditev, mora najprej spoznati, da se razlikuje od materialnega telesa. Osvoboditev (mukti) je stanje, v katerem živo bitje nima več materialne zavesti. To potrjuje Šrimad-Bhagavatam, kjer je rečeno: muktir hitvanyatha-rupam svarupena vyavasthitih — doseči mukti pomeni osvoboditi se nečiste, materialne zavesti in razviti čisto zavest. Namen vseh navodil Bhagavad-gite je, da obudijo to čisto zavest, zato Krišna na koncu sprašuje Ardžuno, če je njegova zavest zdaj čista. Čisto zavest ima tisti, ki deluje po Gospodovih navodilih. Živo bitje že ima zavest, saj je Gospodov sestavni delec, vendar se lahko zgodi, da pride pod vpliv gun materialne narave. Gospod pa je Vsevišnji, zato nikoli ne pride pod njihov vpliv. V tem je razlika med Njim in majhnimi individualnimi dušami.