|
M.L.
|
No pa bom še jaz povedal par besed.
Glejte, laž se vedno prvenstveno trudi prikriti svojo lažnivost za vsako ceno. Uporabljene so vse metode, ki so se tem zlu možne poroditi, da se lahko prikrije pred celim svetom in celo vsem stvarstvu. Ker pa laž ne pozna duhovnega, ampak samo materijalno, se lahko skrije samo materijalnemu, ne pa duhovnemu, pa če se še tako trudi.
Višje je človek v duhovnem razvoju ali stopnji, večja je bistrost njegovega vida. Večja je stopnja zavedanja, večja je čistost obzorja in megla se mora umikati. Visoko duhovno razvitemu človeku je vse čisto in nobena laž se mu ne more skriti ali prikriti. Ravno z svojim nenehnim skrivanjem in prikrivanjem se laž razkriva v čistini duhovnemu.
Laž hoče tudi v vsevednem znanju skriti svoje namere in obvladovati druge. Zopet je odkrita duhovnemu. Zaradi resnično živega izvajanja ljubezni do bližnjega je duhovnemu na določeni stopnji podeljeno vso znanje celotnega stvarstva, ampak si ga zaradi tega ne svoji, prav nasprotno, rekel bo, da to ni njegova zasluga.
Za poslanstvo človeštva ali človeka samega ni pomembno neizmerno znanje, ampak živa in dejavna ljubezen do bližnjega, le s tem lahko doseže svoje poslanstvo, ki si ga je želel, preden se je utelesil v meso na tej zemlji. Vse šole in znanosti tega sveta, ne moreta niti slutiti, kolikšna je modrost v ljubezni.
Prepričevanje drug drugega v svoj prav ne vodi nikamor. Zopet se laž razkrije v vsej svoji veličini duhovnemu. Vsak lahko tolilko razume duhovnega, kolikor si jo je pridobil. Še duhovno slaboten človek prepričuje svojega brata o svojem znanju, duhovnem ali pa materijalnem. Vsak človek ima pravico do svojega prepričanja in nihče nima pravice vsiljevati svoje prepričanje drugemu.
Resnično duhovno razvit človek ne bo nikoli prepričeval nikogar z svojim znanjem. Prvič; duhovno slabotnejši brat ne more nikakor razumeti, kar bi ga prvi prepričeval, drugič; z takšnim dejanjem bi prvi storil duhovno revnejšemu, več šlode kot pa koristi in bi bila kršena ljubezen do bližnjega, tretič; ker bi pa bila kršena ljubezen do bližnjega, se takšno prepričevanje resnično duhovnemu ne more zgoditi.
Jaz sem ta in ta, jaz sem to in to, v prikrivanju laž oznanja svojo lažnivost in zopet popolnoma odkrita in naga stoji pred duhovnem človekom. Resnično duhoven človek nikoli ne bo oznanjal pred svetom kaj je in kolikšno moč duhovnosti ima v svoji posesti, ampak bo skromen, potrpežljiv, darežljiv, razumevajoč predvsem, pa ljubezniv z svojimi še slabotnejšemi brati in se bo dal njim prepoznati, ne pa da bi se on sam oznanjal za duhovnega in vseveda.
Kadar pa človek sam spozna duhovno višje razvitega od sebe, takrat
bo tudi verjel in sprejel pomoč modrih nasvetov, ter razlage višjih duhovnih stopenj, ki jih bo duhovno višji podal samo toliko, kolikor jih slabotnejši brat trenutno lahko prebavi v svojem dušnem želodcu, kajti, če bi bilo preveč duhovne hrane na enkrat, bi lahko duhovno močnejši, naredil več škode kot pa koristi.
Da pa ne bo pomote in bo zopet videti nekaterim, kot da, jaz hočem vse vedeti, vi pa nič, vam moram še tole povedati; jaz dam vsakemu posebej prav, kar govori in zagovarja in tako je tudi prav. Le po poti lastnega svobodnega razmišljanja lahko napredujemo in to takrat, ko bomo spoznali svojo zmoto, če pa bomo sprejeli prepričanje drugega in to prepričanje nekoč spoznali za zmoto, ki je v bistvu zmota drugega, smo samo izgubili čas nič pa pridobili za svoj napredek.
No pa lahko noč in spoštujmo razmišljanje drugih, če jim hočemo dobro.
|
Home
Pages: 
(Read 1115747 times)
