M.L. wrote on 02.12.2007 at 20:31:44:Devi wrote on 02.12.2007 at 12:44:09:Boštyxz wrote on 22.11.2007 at 23:23:48:Poglej,torej ; - Pravi Bog , nikoli ne more takole govoriti , kot govori na nekaterih straneh pri Donnaldu ( ne samo na eni strani, ampak na večih )
.
bog lahko dela pod milim bogom kar hoče, pa če tebi in tvoji logiki to paše al pa ne.
Bog lahko dela, kar hoče, ampak On ne bo naredil nič takšnega, kar ni v njegovem redu. Nikoli ne bo spremenil ali prekoračil svojega univerzalnega večno nespremenljivega reda. Vedno bo deloval v svojem redu, pa čeprav lahko naredi kar hoče. Zato je tudi prepoznaven po svojem večno nespremenjenem Duhu, ki napolnjuje vsak kotiček neskončnega vesolja in je vse povsod isti.
Ravno zaradi tega in po tem se da prepoznati svojim, ki so Ga sprejeli v svoje srce.
Povem vam, Bog ni hazarder ( kot je že nekoč rekel Einstein ) Njegovo delo je zelo resno in ni neka igrica ali šala, ampak zelo odgovorno vodenje Življenja v vsej neskončnosti.
No pa le postanimo tudi mi odgovorni do življenja, ki nam je bilo dano od Življenja.
Pa lahko noč, preden pa zaspite pa se izprašajte, koliko dobrih in koliko slabih del ste naredili danes.
Njohahaha... Okej...
Ja itak, mislimo na naše "napake", sekirajmo se! Če bomo to delali množično, še toliko bolje, jaaa!
Damn... Tale zadnji stavek me je pa res ujezil...
V vsaki stvari rastemo, čedalje bolj se pominjamo, kdo smo. Največja želja naše duše je, da bi se spoznala v svoji popolnosti, ne glede na karkoli, kar je pač počela v preteklosti. To se mi zdi samoumevno, ker v nasprotnem primeru sploh ne bi imeli razloga za obstoj
...
Bog je zgolj opazovalec, nikakor pa ni sodnik, ki nas bi sodil za naša dejanja. Sodijo nam lahko le drugi, ali pa si sodimo sami. Itak razum vsakega posameznika ve, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Duša nas samo popelje k takšnim in drugačnim izkustvom. In verjamem, da se nam nikoli, ampak res nikoli ne zgodi kaj takega, kar ni v naše najvišje dobro.
In razlog, da bi doživela naša duša spoznanje?
Ne verjamem, da se da početi še kaj drugega! V mnogih življenjih, ki jih damo skozi, spoznavamo občutja svoje duše. Mnogo težje je tajiti, kaj nam pravi duša in kdo v resnici smo, kot da bi to spoznali in živeli po tem. V vseh življenjih torej spoznavamo, kaj v resnici smo, in naposled, prej ali slej, bomo vsi našli način, da se vrnemo tja, od koder smo prišli: od Boga.
Ne verjamem, da je naše življenje šola, ker se nismo prišli ničesar naučit. Prišli smo samo v praksi spoznat oz. izkusit tisto, kar dejansko že vemo. Življenje je le množica izkustev, s katerimi spoznavamo sami sebe in se spominjamo, kdo v resnici smo.
Lp*