Tisti cilji, o katerih si sanjala, kako bo, ko boš velika, so se v dobršni meri uresničili, le videti jih je treba.

1. Dobrin je več, kot jih je bilo kdajkoli. Se še kdo spomni dolgih vrst za navadni sekret papir ali za pralni prašek?
2. Delovni pogoji so boljši, ker to omogočajo nove tehnologije, o katerih pred dvasetimi leti še sanjali nismo.

Le tretje želje, tiste, da bo delovni čas vse krajši, zgleda, da ti zlata ribica ni izpolnila.  
Razlog je preprost, želja namreč zlate ribice ne izpolnjujejo, ampak je treba tudi za izpolnitev prvih dveh želja predvsem dobro zavihati rokave.

Moja mama je bila letos stara 69 let (polno delovno dobo je preživela za tekočim trakom v tovarni), in pred tremi meseci si je izpahnila pri padcu ramo. Ob naravnavanju rame so se ji priščipnili živci, in kljub temu, da je jamrala vseskozi, da je nekaj narobe, da je imela roko v zapestju in dlan in prste obupno otečene, da ni mogla od bolečin spati cele noči, da je zato vsakih nekaj dni šla do zdravnika, so jo zdravniki začeli bolj resno obravnavat pred kakim mesecem, ko se je izkazalo, da ji fizioterapija sploh ne pomaga, in po tistem, ko je moja mlajša sestra vložila en kup energije in prostih ur, da sta z mamo dosegli specialistične preglede....
Komentar specialista kirurga 5. 6.2007: operacija ne pride v poštev, del živcev se bo v naslednjih dveh letih opomogel sam, del je pa dokončno uničen.
Mama je pojamrala, da zdaj ne more niti kolesa vozit, niti avta, (bila je na splošno aktivna in delovna  ženska), itd...
Zdravnikov odgovor na to: Za po penzijo hodit na pošto ste še zmerom dobri.

no, ne vem, če glih zarad dnarja, gape...

kot si rekel: to z živci sploh ne znajo/vedo opazit...

Če ne vedo, če ne znajo - kaj ti pomagajo dodatna zavarovanja? (Moja mama jih itak nima).
Stvar je tud v tem,  da navadni rentgen tega (ponavadi) ne pokaže. Do magnetne resonance pa težko prideš. Mama je šla na magnetno v Lesce, mislim, da je sama plačala (nisem čist prepričana), saj naj bi čakala na vrsto do oktobra, pa je čudežno to opravila že čez nekaj dni....
Ni problem v našem zdravstvu denar..... problem je v družbi na splošno, in s tem tudi v zdravstvu, odtujenost, razčlovečenost, odsotnost sočutja.... zdravnik niti ne poskuša prisluhniti tvojemu telesu, ga začutiti, sprejeti to, da si kot posameznik poseben, da se dva organizma ne odzivata enako. Pa saj to vse že zdavnaj vemo...

itak se menda pripravlja sprememba cestnoprometnih predpisov:

Človek, star 60 let, lahko gre preko prehoda za pešce pri rdeči luči
Človek, star 70 let, mora it preko prehoda za pešce pri rdeči luči

xe xe....

Sicer je pa marsikaj slabega za nekaj tudi dobro...
Ljudje smo se navadili prelagati odgovornost za svoje zdravje na druge, češ, saj plačujem zdravstvo vsak mesec, naj imam še koristi od tega.... saj enako je z zdravilci, češ, toliko sem mu plačal, pa ni nič pomagalo.... vedno je vse v nas....in ni važno toliko od denarja kot od naše notranje naravnanosti.... ko je človek notranje pripravljen, da sprejme, kar je zanj dobro... in velikokrat imajo naše telesne težave predvsem sporočilno vrednost, ki je na žalost težko prepoznamo.... ko pa jo, težava ni več potrebna in čudežno izgine....

mogoče se bomo navadili, da je zdravje predvsem naša skrb, ne glede na to, koliko denarja imamo in kaj vse lahko plačamo...

mogoče morajo do tega spoznanja priti najprej posamezniki, da bodo lažje doumeli tudi ostali

mogoče se moramo sprijazniti tudi s tem, da, ne glede na starost, imamo svoje meje, vnaprej določene in sprejete, preko katerih naj ne bi šli (imamo pa občutek, da bi lahko,da zmoremo)... če pa jih ne prepoznamo, nam pri tem prepoznavanju pomaga bolezen/poškodba....  

gape, da bi ti bili angeli zdravja naklonjeni, ti želim
a.

vem, kaj sem napisala, gape
je že res, da ti dnar marsikje vrata odpre - ampak: garantira ti zato še vseeno NIČ.
Že nrbit, da zarad dnarja, kje prideš prej na vrsto - a ni rečeno, da je to zate najboljš...

na tem svetu ti nobena stvar NIČ ne garantira, tud dnar ne..... in edino na tem svetu, na kar se lahko zaneseš, je to, da se vse stalno spreminja, da tisto, kar je včeraj veljalo, danes ne velja več....

ljudje smo pa vedno eni mali otroci, ki želijo, da jim starši pravljico vedno povedo na enak način, z istimi besedami itd.... zdaj smo pač veliki (zreli... ha... ha...) ljudje in pravljic (kao) nočemo poslušat več... a vseeno pričakujemo, da  se bodo določene stvari dogajale na enak način, po vzorcu, da bomo skozi tisti ustaljeni vzorec začutili varnost in pritrjenost na ta svet....

moji mami je kirurg rekel, da ji načelno roko lahko razreže - a to ne pomeni, da ji bo kaj koristilo.... da bi bilo stanje boljše.... če pogledava malo drugače: če imaš denar in si pripravljen plačat privat, kaj bo naredil kirurg? Če boš hotel operacijo, katere izid je negotov, kaj bo naredil kirurg? Ubogal te bo, saj je tvoja izbira, za kaj namenjaš denar, in ti bo razrezal roko... stanje pa zato ni rečeno, da bo boljše (da o tem, kako znajo bit hude bolečine zaradi operacije, ne govoriva)... ti je v tem primeru denar v pomoč ali v škodo?

Denar je samo orodje, a nam je v korist ali škodo, odločamo sami....ker si drugi želijo našega denarja, in ga poskušajo zvabit od nas, hitro podležemo pričakovanjem, ki nimajo osnove...

Ni rečeno, da je najdražje tudi najboljše.... najdražje je tisto, kar nekdo zna tržit.... in če zna dobro tržit govno, ti ga bo prodal za čisto zlato.... kdo je v tem primeru bukselj? Ne tisti, ki zna dobro tržit, temveč tisti, ki se pusti nategnit....

res je, gape, naše življenje je predvsem preživetje, malokdaj in malokrat imamo možnost, da tudi živimo.... sploh, ko enkrat imaš otroke, in si zato še bolj vpet v kolesje družbe, je predvsem preživetje, šele potem kaj več.... zato je tudi toliko pritiska na folk, da je treba imet otroke... ker si z njimi bolj ranljiv, torej prej skloniš glavo, prej drugi lahko upravljajo s tabo....

strinjam se s tabo, gape: če hodimo delat, kako se bomo sami zdravili, sami skrbeli za svoje zdravje.... vse je relativno, in vedno se kaj da, in marsikaj se ne da.... ampak že naše zavedanje, da je zdravje naša skrb, je tisto, ki deluje v našo korist....

ni pa za pričakovat, da  bomo vsi pomrli od zdravja in lepote pri devetdesetih letih....

je pa fino, če se človek z užitkom stara, in da sprejema določene zdravstvene težave in omejitve, ki s starostjo prihajajo, kot nekaj normalnega in običajnega - kar ga pa ne omejuje pri doživljanju sveta... ker vedno se najdejo alternative, ki nam dovoljujejo, da uživamo v vsem, kar nam življenje nudi, ne glede na količino denarja, prostega časa, zdravja itd.... sprejemanje življenja takega kot je, je (vsaj zame) samo po sebi kvaliteta.

ana wrote on 11.06.2007 at 07:31:26:

nism mislu na garancijo ... blj na boljše možnosti (z denarjem) ... bolje, sploh možnost izbire ...

Quote:

zato ma kapitalizem pogodbe
in odpovedne roke
da se usaj mal lahko zaneseš

zakaj že Samson?

sem še neki hotla rečt na temo otroka.

je Drobnič pozival ljudstvo naj rodi čim več bodočih davkoplačevalcev, lol.


no, sem hotla drugač povedat, da je izkušnja otroka tako krasna, da tega v bistvu nikakoe ne moreš primerjat z materjalizmom in ti tega noben denar ne more dat.