Zobki?! Dobro, hvala.
Ljubezen me osrečuje, strast in take stvari niti ne toliko (to me zna prej onesrečiti),
sicer pa je bilo bolj govora o smislu. V tem je glavni problem. Da je treba nekako funkcionirati
v tem našem svetu, čeprav vidiš smisel čisto drugje ali pa ga sploh ne vidiš. Zavidam tistim,
ki jim je smisel roditi in vzgojiti otroka, ali pa uspeti v službi, ali pa že samo imeti tipa in hišo
in avto. Nekaterim je že smisel, da zdravo jedo!

Ja, smisel je postati boljši človek, a mi to pri življenju v tem sistemu čisto nič
ne pomaga, kaj šele, da bi mi sistem pomagal pri tem.
(Ni treba v Darfur, pri nas preveč revnih in žalostnih.) Jaz bi se tudi izstrelila kam drugam.
Kako se že to naredi? Z meditacijo bi že verjetno šlo
Lepo se mejte. Lep pozdrav.