ARS wrote on 22.03.2007 at 22:15:52:

Ekola, sem se šla enmal "pomatrat", da sem še original staknla:

Il vaut mieux gâcher sa jeunesse que de n'en rien faire du tout.

Better waste your youth than do nothing with it.

Georges Courteline, 1858–1929, fr. pisatelj & filozof


Za radovedne: http://www.evene.fr/celebre/biographie/georges-courteline-318.php?citations


ARS

Alter-ego


želim ti vse dobro  


moj odziv na vse to pisanje se nadalje glasi takole:

tisto kar je napisal "t" ma veze


ker tako je, po moje, življenje je sestavljeno iz niza opravil, takšnega in drugačnega početja, ki izgleda včasih banalno, tako "zunanje", tako nepomembno včasih

ampak kar je "zunaj" je "znotraj" (pa ne vzet tega dobesedno   )

to je predvem v tem smislu, da kakšna zunanja sprememba vpliva dobesedno na notranjo (to nas uči umetnost feng šuja, itd.)

in zato je fino, da se obdamo z blagimi, lepimi, dobrimi, ljubeznivimi, ... stvarmi, se obdamo z lepimi slikami, ki slikajo rast, življenje  

(jap, ljudi res se ne da toliko zbirat, do določene mere že, vsekakor potem delat na "vseenosti" - je boljš kot ljudi zbirat   )

skratka ne vem, če sem razumljivo napisala  



Vse lepo


lp

siaj wrote on 24.03.2007 at 09:20:49:

zakaj ne dobesedno?
zunanjost odraža notranjost
in obratno
al kako?

Alter ego, se zelo najdem v tvojih opisih! Jaz podobno čutim. Nikjer ne vidim pravega smisla (razen...).
Kakšen smisel ima šola, služba, delanje otrok.... če gledaš življenje globalno - z enim koncem,
nima vse skupaj (razen razvijanja duše) prav nobenega smisla. Ampak fora je, da za to življenje
pa moraš imeti en motor, če ne, je bolj katastrofa. Pa te vrednote ljudi - bolj si hiperaktiven,
produktiven, boljši si, pa čeprav še sami ne vejo, za kaj bi se sploh bilo treba gnati.
To moje občutje ni neka apatičnost ali nezanimanje ali pa celo kakšna depresija. Saj smo kot ene živali,
ki se celo življenje ženejo za preživetje - na koncu, pred smrtjo (ne glede ali pri 30 ali 60 ali 90 letih)
pa lahko rečeš: uau, preživel sem - (jaki smisel!).
Edini smisel vidim v razvijanju - čiščenje duše (v meditaciji), mogoče zaradi tega vidim manj smisla v drugih stvareh.
Na koncu ostane samo duša in če ti jo uspe do maksimuma očistiti v tem življenju, se ti ni treba vrniti!!!
Si predstavljaš? A ne bi bilo to mega?!? (Ampak to je že na meji mogočega.)
Ampak, če hočeš meditirat in razvijat svojo dušo, moraš imeti en prostor (domek) in tega dobiš s težko
prisluženim dnarjem, za katerega moraš hoditi v službo in še prej v šolo, in tu je nek zaključek
zgodbe oz. začetek oz. neki kvazi smisel.
Meni je težko razumet to naše bivanje (metafizika mi pomaga). Toliko nepomembnih, nepotrebnih stvari,
tako malo pristnega in resničnega.
Smisel vidim tudi v ljubezni, v prijaznosti, v dobroti....klasika.
Naj ti zlaufa smisel!

p.s. Ta tvoja slikica je ful krvava... Mogoče sem se pa sam js preveč vživela

aja sej res, skor bi pozabla oment. Zadne dni razmišlam o Jezusu. Pa ne zarad velke noči. Če bi mela srce, bi ga odprla.

Zdaj bom jaz usekala čist mimo.
Fino, da koplješ jamo, boš posadil drevo, a ne? Lipo, recimo. Meni so vešč borovci in njihov vonj...za umret lepo dišijo..
Zabolelo me je, ko sem brala tisto o nesmiselnosti lajfa. Vedno se najde smisel. Mora se. Mora.
Življenje je po svoje vendar tako zelo lepo. Enkratno. Popolno. Polno padcev in zmot, zank in ugank...in nikoli ne vemo, kaj bo prinesel nasledji trenutek, naslednji dan.
Smisel je mogoče že to, da sta bila obe meni po drugi strani tudi v veselje, ko sem vaju brala. Smisel svojega življenja smo mogoče izpolnili že zgolj in samo zato, da smo ljudem, ki jih imamo radi v veselje...strast in poželenje. Zabolijo me zgodbe o pesimistični ničevosti, o brzsmislu smisla, o razkroju sveta, civilizacij, norm, dela, vrednost, denarja...se vedno zavedam, da žal nikoli ne bomo izpolnili svojih nalog, nikoli ne bomo živeli polno. Če vzamemo dejsto, da izkoriščamo samo desetino svojih možganskih kapacitet, da pojemo samo desetino vse dobre hrane, slišimo samo desetino prekrasne glasbe, spoznamo smo desetino vseh ljudi na svetu, občutimo samo desetino vseh želja, hrepenej, ljubimo samo desetino vsega in vseh...
Ma, k vragu še potem ta prekleta desetina.

ornk