ixtlan wrote on 05.03.2007 at 20:57:47:Kroženje, da je iluzija? Kakšno gibanje pa potem opiše Zemlja?
Oblika krivulje gibanja v gravitacijskem polju je zaradi vplivov s strani ena od "popačenih" krivulj drugega reda (krožnica, elipsa, hiperbola ali parabola), konkretno za gibanje Zemlje okoli Sonca je to popačena elipsa.
Da gre za krivulje drugega reda, je povezano z dejstvom, da gravitacijska sila pada s kvadratom razdalje in ne naprimer s kubom ali kakšno drugo potenco.
"Vrtenje" Zemlje okoli Sonca fizikalno gledano ni tisto običajno vrtenje, pri katerem se spreminja koordinatni okvir, upiranje vztrajnosti. Če nasilno posežeš v vztrajnost, se takoj
pojavijo virtualne sile, ki nasilnemu posegu nasprotujejo.
Na vrtiljaku bi telo zaradi vztrajnosti "želelo" potovati v ravni črti tangencialno na krog vrtenja, vrtiljak pa mu to preprečuje in ga nasilno povleče navznoter, proti središču. Da to prepreči, mora vrtiljak uporabiti silo, vsaki sili se upira neka nasprotna sila, pri vrtiljaku je to centrifugalna sila.
V primeru gibanja Zemlje okoli Sonca pa ni nobenega nasilnega spreminjanja koordinatnega okvirja, nobenega upiranja vztrajnosti Zemlje na njeni naravni in inertni poti, zato se tudi ne pojavi nobena kontra sila, ki bi se "nasilju kroženja" upirala. V tem smislu vrtenja Zemlje ne moremo uvrstiti v skupino tistih znanih vrst vrtenja, kot jih sicer poznamo.
Gibanje Zemlje okoli Sonca je fizikalno korektneje obravnavati kot premočrtno inertno gibanje ne glede na obliko poti, ki ga gibanje opiše.
Glede absolutne hitrosti svetlobe je pa tako, da se kaj dosti niti ne moremo zmrdovati. Narava pač deluje na tak način.
Dejstvo je, da informacij ni mogoče prenašati hitreje kot s svetlobno hitrostjo.
To pa seveda ne pomeni, da niso možne hitrosti večje od svetlobne.
Vesolje se naprimer izza "vidnega obzorja" širi hitreje kot s svetlobno hitrostjo.
Problem je edino v tem, da je tisti del vesolja, ki se od nas oddaljuje hitreje od c, za nas za vedno izgubljen. Ne morem ga več niti doseči niti od tam dobiti kakršnekoli informacije.
V neki daljnji prihodnosti bo naša vidna okolica vesolja izgledala zelo dolgočasno in osamljeno, saj vedno večji del vesolja uhaja izza tega obzorja.
Mračna prihodnost (v dobesednem pomenu besede) se piše vesolju