gape wrote on 05.03.2007 at 09:53:59:

Zgleda, da res vpliva  

Sicer pa krožnice planetov niso tako simpl zadeva in zato tudi ni za pričakovati, da bi se dalo to kar v par postih razrešiti.

Tile so očitno narobe uporabili izraze. Pri fiziki bi dobili cvek.
Tako je interpretiral sile še Galileo, vendar taka interpretacija na srečo na sam izračun nima vpliva.
Danes se tako gledanje na sile smatra za nepravilno.

Na Zemlji, ki kroži okoli Sonca dejansko ni mogoče izmeriti nobene sile, ki bi bila posledica kroženja okoli Sonca.
Na Zemljo, ki kroži okoli Sonca, je korektneje gledati, kot na objekt, ki je v stalnem prostem padanju proti Soncu in le hitrost kroženja jo zadržuje v določeni elipsi, da ne pade po paraboli na Sonce (kar bi se zgodilo, če bi bila hitrost manjša).
Pri prostem padu se ne čuti nobene sile, takrat si v inercialnem sistemu, ki je fizikalno ekvivalenten tistemu, ki je daleč stran od vsake mase, v breztežnosti

Samo kroženje okoli Sonca pomeni za Zemljo enako, kot, da bi bila sama v vesolju in bi se zato gibala v ravni črti. Edine sile, ki jih je mogoče na Zemlji izmeriti, so poleg plimnih sil Lune in Sonca, samo še sile na sami Zemlji, naprimer teža Zemlje ali pa virtualne sile povezane z njeno rotacijo (centrifugalna sila, Coriolisova sila)

Centrifugalna sila zares nima nobene veze s kroženjem planetov (ali katerihkoli objektov zaradi gravitacije).
Enako velja ne samo vrtenje Zemlje okoli Soncae, pač pa tudi za kroženje satelitov okoli Zemlje. Tudi pri vesoljskih postajah ni mogoče izmeriti prav nobene centrifugalne sile zaradi kroženja okoli Zemlje.
Če sile ni mogoče izmeriti, je o njej tudi nesmiselno govoriti.

Samo ena primerjava:
Če se v lunaparku zavrtiš na "ringlšpilu", boš centrifugalno silo še kako čutil, saj se ustvarja G-sila, ki te potiska stran od vrtiljaka in vrši pritisk na celo tvoje telo,
(Če je premočna, se celo onesvestiš >9G)

Pri kakršnem koli "vrtenju" okoli gravitacijskega središča pa nobene take sile ni mogoče zaznati.
Niti v najmanjših količinah ne!

Nad tem dejstvom se je zamislil Einstein in v splošni relativnosti postavil zadeve na pravo mesto. Postuliral je, da se mase medsebojno ne privlačijo s silo, ampak gre le za posledice ukrivljenega prostor-časa okoli mase. V bližini druge mase se objekti gibljejo po geodezijki ukrivljenega prostora.
V ravnem prostoru je geodezijka premica. V nobenem primeru gibanja po geodezijki pa ni mogoče čutiti centrifugalne sile, ker je preprosto ni.

Da je ta interpretacija pravilnejša od klasične (in napačne Kepler-Newtonove) so kaj kmalu pokazali tudi številni poskusi, ki jih je bilo z relativnostno interpretacijo mogoče napovedati, s klasično teorijo pa ne.

Najbolj znan primer, na katerem so najprej preverjali, kaj zares drži, je bila natančna napoved perihelija Merkurjeve krožnice.


še to:
Zemlja svoje hitrosti ni dobila od Sonca.
Vsa vrtenja v Osončju, vkljućno z vrtenjem Zemlje okoli Sonca imajo izvor v vrtilni količini medzvezdnega prahu, ki se je pred milijardami let začel zgoščevati in tvoriti sončni sistem. Celotni akrecijski disk je začel rotirati in v središču oblaka se je formiralo Sonce, malo širše pa planeti in ostali manjši objekti osončja, ki še vedno krožijo in trošijo tisto zalogo pra-vrtilne količine.
Skupna vrtilna količina celega sistema se tudi po vseh mogočih transformacijah ohranja, razen majhnega dela, ki se zaradi "trenja" spreminja v toploto (zakon o ohranitvi vrtilne količine)
(tako trenje so naprimer plimne sile, ki zavirajo rotiranje planetov in lun ...)

Krasno, a zdaj boš eni fiktivni sili, za kar se centrifugalna sila smatra celo v klasični teoriji, pripisal pa kar vse živo.

Ukrivljenost prostora, je posledica prisotnosti mase. Masa ukrivlja prostor-čas.
Prostor-čas je okoli mase (Sonca) ukrivljen tudi, če ne bi bilo nobenega objekta, ki bi krožil okoli Sonca.

A da bi bila ukrivljenost prostor-časa posledica centrifugalne sile? Tega pa res še nisem slišal.
Če ti uspe to dokazati, ti najmanj Nobelova medalja ne uide  

Quote:

Krasno, centrifuga uber alles  


Sprožilec formiranja akrecijskega diska iz katerega nastane osončje  je lahko naprimer eksplozija nove ali celo supernove.
V vsakem primeru nek silovit dogodek (od zunaj).

Da se centrifugalne sile ne more meriti je logično - za kaj takega bi moral odmisliti silo gravitacije, ki jo uravnoteža. Uravnoteženega sistema ne moreš meriti ker je vsota sil enaka 0.

ixtlan wrote on 05.03.2007 at 16:24:34:

Kakšno korist pa imaš od fiktivne sile, ki se je ne da niti izmeriti?

Centrifigalno silo lahko občutimo na "ringlšpilu", zato jo je tam smiselno upoštevati in računati njen vpliv, da mladini ne bo preveč slabo ali da se ne bi vse skupaj podrlo.
Tudi pri načrtovanju letal igra računanje centrifugalne sile zelo pomembno vlogo in jo morajo resno vkalkulirati.

Pri gravitacijskem kroženju pa centrifugalne sile ni nikjer videti, tudi izmeriti je ne moremo, zato se z njo tam tudi nima smisla ukvarjati.

V tvojem linku med drugim piše tudi to:
Quote:

Pri gravitacijskem kroženju gre ravno za to, da se koordinatni sistem ne spreminja, ker gre vedno za gibanje po geodezijki (pravac), zato tudi ne občutimo nobene iluzorne sile, ki bi nas kamorkoli vlekla. Skratka, sploh se nam ni treba z njo ukvarjati.

Dogajanj v bližini črne luknje pa raje ne bi preveč komentiral, ker tam se dogajajo dobesedno kvantni efekti na makro nivoju.
Lahko si hkrati v črni luknji in zunaj nje, odvisno s kje se te opazuje.
Nekateri pa naprimer sploh ne verjamejo, da črne luknje obstajajo in tudi v tem je nekaj soli, saj se v bližini črne luknje čas tako izmaliči, da bi lahko trdili, da ćrne luknje dejansko ne obstajajo v sanjosti, ampak v prihodnosti.

Quote:

Antigravitacije še niso izumili.
Kroženje je iluzija, gre za gibanje pi geodezijki v ukrivljenem prostor-času, zato protisila sploh ni potrebna.


Relativnost je ravno tako teorija, kot je to Newtonova teorija.
Je celo bolljša teorija, ker natančno razloži pojave, ki jih Newtonova teorija ne zna razložiti oziroma jih razlaga narobe.

Relativnostna teorija ni samo  teorija, je potrjena in dokazana teorija s številnimi poskusi.

Za Newtonovo teorijo lahko trdimo, da je le približek relativnosti, in pri velikih hitrostih odpove.
Newtonova teorija je uporabna samo v mejnih in preprostih primerih, pravilne rezultate daje samo pri nizkih hitrostih glede na svetlobno hitrost.
V teh slučajih daje natančne rezultate le relativnost. Pri nizkih hitrostih pa obe teoriji dajeta enake rezultate.