titud wrote on 05.03.2007 at 13:03:34:
Odrasel, ozaveščen, zase odgovoren človek se s pojmom biti zlorabjen ali zlorabljati druge sploh ne bo ukvarjal, ker nč od tega ni (več) negova zavestna izbira, s katero bi si determinilral svojo pot ali izbiro sredstev za samorealizacijo. Diagnosticiranje žrtve je le hrbtna plat diagosticiranja storilca, brez enega ni drugega, vse skupaj pa le vzpostavlja potrebo po samovzpostavitvi in vzdrževanju nečesa/nekoga, ki naj z izolacijo patološkega vzpostvlja zdravo/normalno. Patološkost takega sitema je ravno v tem, da se ima za zdravega. Kot sem že parkrat napisal, se modreno medicinsko pojmovanje zdrvega/patološkega prenaša v pravni sistem in obratno, pri čemer se na družbeni ravni lepo pokaže prav patološkost sodobnega medicinskehga pojmovanja zdravja, ki ni nekaj celostnega/danega ampak je nekaj, kar je šele izvedeno oz. kar se vzpostavlja z definiranjem/lociranjem in potem izoliranjem stalnih virov ogrožanja, za kar nujno potrebuje nove in nove žrtve. Eden od tovrstnih fenomenov je ta, da je bilo v prvi polovici prejšnjega stoletja definiranih okrog dvajset oblik duševnih bolezni, danes pa pa več kot desetkrat toliko in da se kot patološke telesno definira skoraj vse, kar od ni povsem v skladu s trenuno veljavnimi estetskimi kriteriji...
Jest ne zanikam žrtve na način, da si je žrtev sama kriva, da je žrtev, ker v tem primeru bi jo še zmerom stigmatiziral. Ravno zato ker vsaka žrtev nosi stigmo (so)storilca da se storilca sploh lahko obsodi, je stigmatizacija žrtve takorekoč sistemska. Brez stigmatizacije žrtve kot (so)storlca v bistvu ne bi blo obosdobe storilca, z obosodbo storilca pa naj bi se stigma žrtve kot (so)krivca izbrisala, kar pa se nikol ne zgodi do konca samo zato , ker kazni brez stigmaticije žrtve sploh ne bilo. Smrtna kazen ali dosmrtna izolacija sta zato le sleplini manever za izbris stigme žrtve kot (so)krica in delujeta le simbolno primeru posthumnega izbrisa stigme z žrtve, saj stigme sama itak ni več zmožna občutit.
Če preidemo iz tega abstraktnega razmišljanja v čisto realno življenje: se ti zdi, da je deklica, ki poišče pomoč pri šolski svetovalki, ker jo očim spolno zlorablja, rešena stigmatizacije in problemov, če dobi odgovor, da si izmišljuje. Si tako predstavljaš kvalitetno delo institucij? Se ti zdi, da bi pomoč svetovalke deklici utrdila 'strukturno nasilje'? Se ti zdi, da je pričakovanje, da bodo žrtve molčale in ne delale problemov, zrelo in ozaveščeno pričakovanje odraslih? Postavila sem čisto konkretno vprašanje (lahko bi navedla tudi kakšnega izmed tisoč drugih primerov), na katerega nisem dobila nobenega odgovora.
Tebi se torej še vedno zdi, da odrasel, odgovoren človek, ki naj bi po svoji funkciji pomagal drugim, kaže svojo odraslost in odgovornost s tem, da se izogne pomoči drugemu? Da se torej s problemom sploh ne ukvarja? Po tvoji definiciji se ljudje, ki se morajo po službeni dolžnosti ukvarjati tudi s problemom nasilja, sploh ne morejo obnašati odraslo in odgovorno. Da ne govorim o starših, ki so odgovorni za svoje otroke.
Ne vem, zakaj govoriš o patologiji in diagnosticiranju? Nasilen vdor v meje drugih pomeni kršenje človekovih pravic, je torej povezan z etičnim oz. neetičnim ravnanjem. Prepoved kršenja etičnih norm skupnosti ni povezana z duševnimi boleznimi. Storilci, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj, sedijo v zaporu zaradi kršenja določenih družbenih prepovedi, ne zato, ker bi bili duševno bolni.
Razlikovanje med etičnim in neetičnim ravnanjem je osnova vsake človeške skupnosti, je pogoj za njeno funkcioniranje. Zmožnost tega vsebinskega razlikovanja ravno omogoča sistemu, da žrtvi ne nalepi stigme sostorilca. Iz žrtve lahko naredijo sostorilca oziroma ustvarjajo stigmo samo tisti, ki se zavestno odločijo za molk, tabuje ali pervertiranje vlog.
Ta tema sicer ni povezana z vprašanjem dosmrtnega zapora, ki ga ne povezujem samodejno, tako kot ti, z vprašanjem smrtne kazni. Vprašanje stigme žrtve je lahko kvečjemu povezano v vprašanjem neznanja in predsodkov v procesu obravnave žrtve v pravnem postopku.
Vse ostalo je vprašanje zaščite skupnosti in nima nobene zveze s stigmo.