pomojem ni nc fizicnega, da bi imel ksno tezavo.
se posebej ce misls, da je na psihicnem nivoju pol je sigurno to res.
kaj pa zase misls, kaj bi bil lahko vzrok? recmo, taprva stvar k ti pade na pamet?

pomembno je, da pogledas, a se ti dogaja to tud takrat ko si sam?
ce se ti ne, pol je neki povezano z ljudmi.

js sm mela tud en tak "defekt" pred ljudmi. ne zmeri, ampak samo v dolocenih situacijah, k jih pa vnaprej nism mogla predvidt kdaj tocno se bojo zgodile. hitrej se je recmo zgodil pr ljudeh k jih nisem poznala, al pa ce sm bla kje bolj izpostavljena. po alternativi je blo men receno, da sm bla kot otrok bolj zapuscena in da sm mela mal pomanjkanje ljubezni s strani starsev, recmo v tem smislu, da mi kot mejhnmu otroku niso dal dovolj ljubezni, niso me objemal me bozal pa to. pa moji starsi so bli zlo tko, hm, niso bli strogi, so mel pa mal cudne fore, recmo, zavese so mogle bit poravnane cist do levga in desnga kota, zato da "ne bojo sosedi gledal nam v stanovanje" pa kot druzina smo bli zlo zaprti, nikol ni blo enga sproscenga vzdusja pr nas, nikol se nisi mogu nevem kako izrazat, ce si pa prsu s ksno novo idejo si bil pa hitr pokloplen ipd.

uglavnem, sama zase sm mela filing, da mam en tak splosen strah pred ljudmi, ker se na splosno nism pocutla sprosceno, vcasih kr nism mogla komunicirat, to s tresenjem rok je bil pa standard. men je slo pol se mal bolj v extrem, zato nevem, ce ti tole lih kej pomaga. se pa strinjam z ostalimi, vsaj pr men je blo tko, da sm bla v bistvu odtujena od sebe. pa tega vecinoma sploh nism vedla. sele pol, ko sm zacela izrazat samo sebe, svoje misli, ideje in jih tud realizirat, sm dojela, da mam v seb velik vec potenciala in velik bolj drugacna prepricanja kokr sm misnla, da jih mam. pa kr mal sm se prsilla, da sm mela bolj intimen kontakt z ljudmi, da sm se jih dotaknla, jih gledala v oci, da sm se kdaj izpostavla itd.
nevem, mogoce ti tole kej pomaga.
ceprov js mislm, da bi sam sebe mogu vprasat, zakaj misls, da se ti to dogaja, tko iskreno, brez izmotavanja. ker js tud nism tocn vedla, zakaj se gre, ampak k sm se vprasala, kaj bi lah blo, se je pol izkazal, da to, kar se mi je zdel, da je blo res. lahko probas, mogoce pa rata  

joj, mam same slab izkusnje z mihati  

uglavnem...
tole z nasveti je vedno tko tezko napisat.
js nism nc nrdila konkretno v zvezi s temi mojimi tezavami, sm sla cist s kontra strani. mogoce v tem smislu, da sm enostavno dala sebe na prvo mesto, mal pogledala, kaj mene res veseli, kaj so moje zelje, vrednote in potem tud zacela funkcionirat v skladu s tem. v bistvu sm si zacela zivljenje delat po mojem okusu  

nevem, pustila sm mal, da delam stvari po filingu. zacela sm prav sovrazit to, da vse stvari delam vedno enako, in so recmo lih takrat odprli eno novo galerijo pa sm sla mal pogledat notr. in in pol sm se enkrat odlocla, da bom zacela laufat, pa so se mi vsi smejal, pa rekl, da bom itak sla samo enkrat, pa nikol vec... in res je blo tko   ampak - sm si rekla, ej, ni panike, bom ze sla, ko bom mela potrebo po tem. in sm pol zacela mal setat po naravi in grem zdj brez problema na sprehod sama al pa v druzbi, kokr je. najdla sm na internetu ksne stvari k me zanimajo, in pr ns je bla navada v druzini, da smo vedno sparal vsak tolar, ceprov sta mela starsa cist ok placo. in sm si prvosla par stvari samo zase. sm si kupla en kipec k je bil drag ko svinja, ampak lep, pa posteljnino tako k men pase, pa tisto sobno drevo k sm ga ze skos hotla imet...

slis se hecno, ampak ne mors verjet, men je ful pomagal. js sm vedla, da ce tezko sprejemam ljudi oz. dolocene situacije k so povezane z ljudmi, potem mi sigurno neki steka v sprejemanju same sebe. in sm bla zelo potrpezljiva pri mojih napakah in slabostih k so se mi nekoc nekje zdle grozne, zdj sm jih pa zacela sprejemat. in med temi je bil tud ta moj problem s tresenjem rok pa neprijetnim obcutkom ipd.

glede ljudi samih sm mal vec nrdila na osebnem kontaktu, da sm se navadla imet fizicen stik ljudmi, takrat sm mela tako sluzbo, da sm mogla velik komunicirat z ljudmi in sm se pol tko bolj navadla. nekaterim sm kr povedala, da me te zadeve jebejo... in je pol velik lazje. recmo, k sm cutla, da se bom zacela trest, sm to tud povedala, da se mi bo to zgodil. in pol so ljudje to zacel sprejemat, z njimi pa tud jst.

se zdj ko grem k zdravniku recmo, vedno cutm eno paranojo pred sedenjem v cakalnici. vedno imem filing, da me vsi gledajo in ratam nenormalno zivcna   in ker to vem, pridem tja, vprasam, kdo je bil zadnji, a nasa zdravnica danes dela, pa recem recimo joj, ampak dons je pa res tak turoben dan, so napovedal, da bo jutru spet dez in bla bla... ampak pomaga   al pa v trgovini se mi je kr zgodil, da sm se spet neki pocutila nelagodno in sm pogledala eno ceno, pa tistemu zraven mene rekla, joj, ampak js se se vedno ne morm navadit na te eure. dobr da so se tolarji napisani. in sva potem v vrsti rekla par besed in mi je blo mal lazje.

preprosto povedano, se mi je zdel, da morm mal odpret samo sebe. recmo, da se kr mal poigras z zivljenjem, da v trgovini spregovoris kr z nekom k ga sploh ne poznas, da grem recimo v trgovine, kjer se nism bla, pa sm vedno samo stala pred izlozbo pa rekla, joj, enkrat pa morm v to trgovino   da nrdis ksne stvari kr tko mal, iz heca, da si mal razgibas zivljenje v skladu s tem, kar si res ti in ne to, kar misls, da ljudje pricakujejo od tebe. in je pomembno, da tud ce vids, kaksne negativne odzive od ljudi mors najprej pomislt, kaj to teb pomen. recmo, tud ce bi mene kdo v cakalnici cudno gledal, zato ker flancam neumnosti, mi je vseeno, ker men pa te neumnosti pomagajo, da lahko potem 3ure presedim tam, ce je treba.

vem, da ni lih najboljsi nasvet no  
ni nc konkretnega pa prepricljivega, ampak men je ful pomagal. se vedno se mi kdaj dogajajo ti isti simptomi, ampak sm zdj bolj pomirjena z njimi in tud ce pride do tega, vecinoma sprejmem in potem kr sami izginejo.

ne vem, a tebi se zdi, da zivis zivljenje tako kot si sam zelis, da to, kar delas si resnicno ti?

string wrote on 21.02.2007 at 15:54:42:


Ne verjamem, da obstaja en univerzalen recept za upravljanje s čustvenim telesom, poleg tega pa jaz znam tok zakomplicirat, da ne bo nič več jasno.
Zato ti predlagam, da sama najdeš svoj način in sicer:

1) ko si sama, opazuj lastna čustva - kaj jih sproži in kako jih lahko modeliraš (nad njimi imaš lahko 100% kontrolo)
2) ko si v družbi, izmenično usmerjaj pozornost; zavedaj se lastnih čustev in čustev drugega, loči jih

Vaja dela mojstra!

Quote:


lahko prebereš od eckhgart tole: tukaj in zdaj, kjer tole piše notr  

titud wrote on 22.02.2007 at 11:37:00:


ufff, titud ne govorim o nlp-ju... okkk, se bom potrudil s primerom, da bo jasno kaj sem imel v mislih z "modeliranjem"....

tai wrote on 22.02.2007 at 20:59:22:


veš kaj, če bi mi rada podtaknila, da sem prebral knjigo avtorja, ki ga ne poznam, in zdaj "prodajam" njegove misli za svoje, se fuk* v r*t

ixtlan wrote on 22.02.2007 at 18:55:19:


Bom za primer uporabil čustvo “samopomilovanja”.
To čustvo je še posebej posrečeno, saj se lahko 1-2 zavrti v “ljubezen do sebe”.
Pravzaprav je to eno in isto čustvo, samo predznak je različen.

Čustva so domena 3. telesa, za razliko od 2. telesa, ki je telo strasti. Za upravljanje z nekim telesom je moč uporabiti le telo, ki je neposredno višje. Torej za upravljanje s 3. telesom, uporabimo 4. telo, ki je telo “logičnega uma”. Za upravljanje s telesom strasti (2.telo) uporabimo telo čustev (3.telo).

Samopomilovanje kot čustvo je torej domena 3. telesa in za “modeliranje” s čustvom uporabimo “logični um”. Čustva izhajajo iz prepričanj.

Eno izmed prepričanj, iz katerega izhaja samopomilovanje:

Jaz sem dober človek, okolica je pa kljub temu zlobna do mene. (buhuhu. ..kako krivicno!)

V tem prepričanju praktično samo zamenjamo vrstni red besed:

Jaz sem dober človek in to kljub temu, da je okolica zlobna do mene.

...pa tako popravljeno prepričanje kar naenkrat ne tvori več negativnega čustva, ampak pozitivnega.

Ko nekajkrat vajo ponoviš, se prepričanje naloži v podzavest in se s tem ni treba več ukvarjat.

To nikakor ne pomeni, da (negativno) čustvo potlačiš. Ravno nasprotno.
Pazi, energijo, ki je skoncentrirana v čustvo “samopomilovanja” na ta način transcendiraš v “ljubezen za sebe”.
Energiji se samo spremeni predznak. Vsak, ki se samopomiluje, se ima itak rad, sicer sploh ne bi čutil samopomilovanja v prvi fazi. Bi si mislil: saj si zaslužim.

Tole so zdaj zgolj besede, je treba doživet. Vizualizacija. Če bi kdo poskusil, ga lahko peljem še naprej.

Če se človek v nekem trenutku ne smili sam sebi, skoraj zagotovo obstaja kakšna muzika, ki mu to čustvo lahko hitro približa. Skratka pomembna je energija, ki se v čustvo skoncentrira in potem s to energijo lahko delaš, jo uporabiš.

1. korak

Potem, ko je bolečina/stiskanje v želodcu (beri: samopomilovanje) transcendirana v vročino čez prsi (beri: ljubezen do sebe)...


2. korak

...človek lahko začne čutit ljubezen do drugega/drugih – takrat se vročina dvigne v grlo


3. korak

...če ljubezen drugemu/drugim izrazi na "moder" način, se vročina dvigne v tretje oko

Pač vsak način ni moder. Za izhodišče: predstavljaj si, da svojo ljubezen izraziš tako, da ne veže. Kdor si tega želi, bo že našel svoj način. Žal je tendenca večinoma taka, da se ljubezen izkazuje tako, da človeka potem hoče-noče veže nate.
No, vse to si predstavljaš (vizualizacija).


4. korak

Na koncu si pa predstavljaš, da živiš v okolju, kjer vsi "modro" izražajo svojo ljubezen...

Sedma čakra zažari + vse ostale trenutek za tem.


No, evo...in vse to iz "smiljenja samemu sebi".  

Skratka energijo, skoncentirano v čustva (katerakoli že) se da lepo uporabit.

Zanimivo kako sem čisto podzavestno izbral besede:

vsi=7. čakra
modro=6.
izražajo=5.
svojo=3.
ljubezen=4.

Vsi modro izražajo svojo ljubezen.


tai, a si to tud že kje prebrala?  

titud wrote on 23.02.2007 at 14:25:26:


ke pa, to sploh ni to, daleč od tega... nobenega upora sploh. le kje si ga našel?