ja ... mogoče še tole treba dodat
Edited:






Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto

Igor Kononenko
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za računalništvo in informatiko
Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 1 4768390;  fax: +386 1 4264647
Igor.Kononenko@fri.uni-lj.si




ABSTRACT: Teachers of wisdom from all traditions are telling us the same message
Both, science and spirituality are looking for the truth, but with completely different basic principles and methodologies. Spirituality, stemming from various eastern and western traditions, is necessarily subjective and relies on personal and intuitive sense. Its aim is the direct experience of reality in order to widen one’s consciousness. The paper aims to find the common intersection of teachings from various traditions. For that purpose we provide a list of (currently) 58 teachers of wisdom and describe 18 most important common  points that can be found in all  teachings.


1  Uvod

Znanost in duhovnost raziskujeta in iščeta resnico, vendar s popolnoma drugačnimi temeljnimi principi in zastavljenimi vmesnimi cilji. Hkrati seveda uporabljata tudi popolnoma drugačne pristope in metodologije (Kononenko, 2005).
    Duhovni pogled na svet je temelj vseh učenj velikih modrecev, pomembnih filozofskih in religioznih šol ter svetih tekstov vzhoda in zahoda (npr. Milčinski, 1992; Krishnamurti et al., 1993; Shah, 2000; Meera 2002; Jogananda, 2003; Aurobindo, 1991; Ravi Shankar, 1997-2003; Tolle, 2002; Osho, 1998; Pilgrim, 1999; Po, 1977; de Mello, 1989).

  Vse različne duhovne šole temeljijo na enakih osnovnih principih: smisel življenja presega samo njegov materialni vidik; vse kar obstaja je eno - izhaja iz istega izvora in služi istemu namenu; resnica je neopisljiva in zato razumu nedosegljiva, vsak jo mora nujno začutiti sam, s subjektivno izkušnjo; namen življenja je učenje, cilj je preseganje omejenosti ega, subjektivno spoznanje resnice in doseganje modrosti; duhovno življenje temelji na gojenju duhovnih vrednot, kot so ljubezen in sočutje, ponižnost in strpnost, preprostost in skromnost, sprejemanje in odpuščanje, iskrenost, zaupanje in pogum.

     Duhovnost nujno temelji na subjektivnem čutenju in zaupanju in z razumom je ni mogoče niti potrditi niti ovreči. Zaradi nujnosti subjektivne izkušnje duhovnosti ni mogoče objektivizirati - je nemerljiva in neponovljiva v objektivnem smislu. Da pa bi se prepričali, da je ta subjektivnost realna, čeprav je neopisljiva, so v tem članku opisane stične točke učiteljev modrosti iz mnogih dokumentiranih in nam dosegljivih kultur.
    V 2. razdelku je na kratko predstavljen pojem učitelja modrosti. V 3. razdelku je seznam izbranih učiteljev, v 4. razdelku pa so opisane stične točke vseh modrecev.


2  Učitelji modrosti - predani občudovalci Resnice

Če lahko sprejmemo dejstvo, da smo duhovna bitja in da hodimo po poti duhovne evolucije, je samoumevno, da bomo nekoč, po številnih napakah, izkušnjah in preizkušnjah povsem izrazili svojo duhovno naravo. Za takšne ljudi pravijo, da so spoznali, da so prebujeni, samouresničeni, realizirani, razsvetljeni, odrešeni, blaženi, zveličani, Mojstri ljubezni in modrosti, ker popolnoma izražajo ti dve in druge kvalitete duhovne narave. To so bitja, ki so presegla vsakršen privlak želja in strasti, razblinila vse strahove in spregledala igre egocentričnega jaza, z lučjo svojega razumevanja so povsem predrla meglo slepil in iluzij. Mojstri so spoznali svojo povezanost s stvarstvom, zlitost z božanskim in to v takšni meri, da ločenosti od celote ne poznajo več. Imajo individualnost, vendar živijo kot celota, sestavljena iz neskončne pestrosti izrazov.
    V zbirki v naslednjem razdelku so navedene osebnosti, za katere obstajajo zgodovinski dokumenti o njihovem življenju in delu ter o njihovih naukih. Delno so izjema osebnosti iz razdelka 3.1, v katerem so navedeni nekateri legendarni učitelji modrosti, za katere nimamo trdnih zgodovinskih podatkov, zato pa živi toliko močnejše ustno in intuitivno izročilo ter ljudske legende, kar je močno vplivalo in še danes vpliva na iskreno duhovno usmerjenost mnogih. Ker je duhovnost pogosto zlorabljena v uradnih religijskih krogih, velja, da so tudi mnoga zgodovinska »dejstva« vprašljiva in prilagojena političnim namenom državnikov in religijskih vrhovnih inštitucij. Zato so tudi učenja velikih mojstrov v mnogih religijskih spisih in dokumentih spremenjena in potvorjena in s tem zavajajo ne samo vernike, ampak tudi javno mnenje nasploh. Kot vsi mojstri zatrjujejo, je resnica neopisljiva, zato je treba nauke mojstrov brati ne samo z razumom ampak hkrati preverjati in čutiti intuitivno, s srcem. V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme.
    Poleg vidnejših realiziranih mojstrov so navedeni tudi nekateri predani zagovorniki resnice, ki so jo globoko čutili, tako globoko, da je niso mogli izdati niti za ceno svojega življenja. Čutili so notranjo potrebo, da o njej spregovorijo ljudem, čeprav prav vsi hkrati trdijo, da je neopisljiva, nerazložljiva in da jo mora vsak najti sam, v sebi. Navedeni so tudi nekateri  preroki, ljudje, ki so z globoko intuicijo imeli dostop do resnice in so jo kot kanali prenašali ljudem v poduk, pomoč in spodbudo.  
    Izbor modrecev je vedno nujno subjektiven, kot je subjektivno doživljanje njihove modrosti. Zbirka učiteljev ni in ne more biti popolna. Skušal sem izbrati najvidnejše učitelje, gotovo pa nisem opisal mnogih modrecev, ki so lahko bralcu najbolj pri srcu.

4.  Stične točke vseh učiteljev modrosti

Tu so zbrane in na kratko opisane najpomembnejše stične točke vseh zgoraj navedenih učiteljev modrosti. Seveda pa učitelji modrosti iz različnih kultur uporabljajo različno terminologijo, prilagojeno takratnim razmeram (in potrebam). Izbrana terminologija skuša povzeti rdečo nit učenj vseh učiteljev modrosti:

1. NI ZLA: V absolutnem smislu ne more obstajati Zlo, ker je v vseh stvareh Bog in so Bog; vsi strašni obrazi vesolja so le Njegove maske. Zlo je samo navidezno, je proizvod nevednosti, nevednost je človeška bolezen, ko je ozdravljen, je razsvetljen.

2. NI VEČNEGA PREKLETSTVA: Niti onostranski svetovi niti zemlja niso večni, temveč nastajajo in izginjajo in spet nastajajo v brezkončnem procesu kozmičnega pojavljanja. Večen je samo Bog v smislu neskončne absolutne Biti, Pravira oziroma neizrekljive neskončne božanske Osebnosti. Zato bivanje v kakšnih nižjih nebesih ali v kakšnem peklenskem svetu vsekakor ne more biti večno.

3. VSE POTI VODIJO K BOGU: Duša je izšla iz Boga in se bo prej ali slej zagotovo vrnila k Bogu. Ljudje po vseh poteh, kjerkoli hodijo, hodijo po Njegovi poti, saj vse poti vodijo k Njemu. Različne vere so samo različne poti, ki vse lahko peljejo k istemu končnemu cilju, čeprav seveda ne vse po enaki poti ali enako naravnost ali enako hitro. Ne obstaja kakšna edino zveličavna vera, saj nas vsaka lahko pelje k zveličanju, če ji zares iskreno sledimo, če res hrepenimo po Bogu.

4. ENOST vsega, kar obstaja: VSE JE BOG, VSI SMO BOG, le nivo zavedanja je različen. Ko spoznaš Resnico, spoznaš, da si eno z vsem – v vsakem bitju vidiš Boga, vidiš Sebe, vidiš, da je bila ločenost samo navidezna, v tvojem umu.

5. NIČESAR NI POTREBNO SPREMINJATI, RAZEN SEBE; Vse stvari so idealne takšne, kakršne so, le sprejeti se jih moramo naučiti. Edina prava sprememba je sprememba znotraj tebe, vse ostalo je le igra, namenjena temu, da spoznaš.

6. VENDAR POT NI LAHKA: je dolga in polna pasti in le redki pridejo relativno hitro do konca; večina se dolgo časa vrti v krogu, preizkušajo razne mikavne bližnjice, zahajajo v slepe ulice in se le počasi vračajo na Pot in iščejo naprej.

7. RESNICA JE NEOPISLJIVA: Kot vsi mojstri zatrjujejo, je resnica neopisljiva, zato je treba nauke mojstrov brati ne samo z razumom ampak hkrati preverjati in čutiti intuitivno, s srcem. V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme. Vsi predpisi in dogme so povsem nezadostni, da bi lahko izražali pravo, najvišjo resnico, saj Bog presega vse človeške predstave in vse umske obrazce, ki si jih more o Njem narediti človeška pamet.

8. RAZUM JE OMEJEN, ustvarja ločevanje in neresnico, je sicer lahko koristno orodje, ne sme pa biti gospodar; nujna je HARMONIJA SRCA IN RAZUMA, na koncu pa se mora razum utišati, sicer dojetje (spoznanje, uvid)  resnice ni možno.

9. DOGME SO POSLEDICA NEZNANJA: V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme. Vendar vsaka predstava, verska smer, religija je lahko koristna in tudi potrebna, dokler ustreza razvojni stopnji nekega ljudstva ali skupine ali človeka in jim pomaga živeti in napredovati in tudi ustrezno spreminjati svojo predstavo, religijo – to velja tudi oziroma še toliko bolj za najbolj civilizirane in kultivirane narode.

10. RESNICO LAHKO SPOZNA SAMO VSAK SAM NEPOSREDNO: Pravo spoznanje Boga pa je itak možno le potlej, ko se povzpnemo onkraj vseh predstav in vseh pojmovanj k živemu neposrednemu mističnem doživetju v tihem očiščenem umu in čistem srcu. Nravne dolžnosti in nravna pravila ali postava imajo samo relativno veljavo in vrednost; duhovno osvobojeni človek pa se povzpne nad vsa nravna pravila ali zakone in ni več podvržen nikakršni nravni postavi.

11. SEDANJI TRENUTEK: Edina realnost je sedanji trenutek in samo v njem lahko spoznaš Resnico. Preteklost in prihodnost ne obstajata, sta samo spomin ali proizvod uma. Vsak strah, vsaka navezanost, vsak predsodek je v preteklosti ali v prihodnosti. V sedanjem trenutku ni strahu, ni sodb, je čista spontanost.

12. DA POSTANEŠ ENO, MORAŠ SEBE IZNIČITI; ego (osebnost, persona) je ovira na Poti, vendar brez ega ne moreš stopiti na Pot. Ko si pripravljen, žrtvuješ ego zato, da dobiš VSE.

13. KONČNI CILJ JE RAZSVETLJENJE; SPOZNANJE; ZVELIČANJE; SAMOURESNIČITEV; ZDRUŽITEV Z ABSOLUTOM, Z BOGOM; ZLITJE V ENO.

14. PRAVA SVOBODNA VOLJA OBSTAJA SAMO V STANJU RAZSVETLJENJA, vsa druga stanja so pogojena in zato nesvobodna – navidezen paradoks: dokler si pogojen zlorabljaš svobodno voljo, ko si osvobojen, delaš vse v skladu z Božansko voljo.

15. UČITELJ JE (skoraj) NUJEN, nivoju učenca ustreza nivo učitelja. Znanje je koristno samo, če je prilagojeno nivoju učenca. Vendar Učitelj ne more narediti ničesar namesto učenca – učenec mora sam prehoditi svojo pot.

16. TRPLJENJE in PREIZKUŠNJE SO NUJNI ZA UČENJE; svet dvojnosti je svet trpljenja in preizkušenj – v njem ni možno, dolgoročno gledano, 'idealno' življenje ali idealna ureditev življenja, je pa nujen, da dosežeš Spoznanje.

17. NAVEZANOST IN ŽELJE NAS ZAVAJAJO in nas oddaljujejo od Resnice. Smisel življenja je življenje samo in nikakor ne, da bi kakrkoli dosegli v življenju. Namen pomivanja posode ni ćista posoda, ampak pomivanje posode. Pomembna je pot in ne cilj!

18. ŽIVLJENJE NERAZSVETLJENEGA JE SPANJE, NEZAVEDANJE; šele ob razsvetljenju (spoznanju) se človek prebudi iz dremeža, postane Zavesten.



5. Zaključek

Čeprav seznam modrecev iz 3. razdelka ni (in tudi ne more biti) popoln, predstavlja zajeten reprezentativni vzorec.  Iz stičnih točk navedenih učiteljev modrosti lahko izpeljemo dokaj trden sklep, ki ga sporoča naslov tega članka. Ker so bili mnogi navedeni modreci relativno nepovezani in neodvisni, lahko sklepamo, da so do svojih spoznanj prišli skozi lastno izkušnjo in ne na osnovi razumskega sprejemanja naukov od učiteljev ali pa iz prebiranja zapisanih dokumentov. Ker so modreci enotni ne glede na časovno obdobje in ne glede na prostor (kontinent), v katerem so živeli, in ne glede na tradicijo, iz katere so izhajali, lahko sklepamo, da vsi črpajo iz iste Resnice, čeprav vsak uporablja nekoliko drugačno terminologijo in ima vsak svoj stil pri opisovanju te neopisljive Resnice.
    Modreci so se pojavljali in se pojavljajo v vseh obdobjih in na vseh kontinentih, najpogosteje takrat, ko jih najbolj potrebujemo. Vsi po vrsti nam govorijo eno in isto, le način pripovedovanja, jezik, globina povedanega se razlikujejo in so prilagojeni kulturi in duhovni zrelosti okolja:  V absolutnem smislu ne more obstajati Zlo, ker je v vseh stvareh Bog in so Bog; vsi strašni obrazi vesolja so le Njegove maske. Niti onostranski svetovi niti zemlja niso večni, temveč nastajajo in izginjajo in spet nastajajo v brezkončnem procesu kozmičnega pojavljanja. Večen je samo Bog (Absolut, Enost, Neimenovani, Neizrekljivi, Vir, Stvarnik, Vsemogočni, Prvobitna zavest, Univerzalna Zavest, Kozmos) v smislu neskončne absolutne Biti, Pravira oziroma neizrekljive neskončne božanske Osebnosti (namesto besede Bog srečamo v različnih kulturah različne besede kot npr. Alah, Brahma, Hari, Ahura Mazda, Tao, Buda itd.). Zato bivanje v kakšnih nižjih nebesih ali v kakšnem peklenskem svetu vsekakor ne more biti večno. Duša je izšla iz Boga in se bo prej ali slej zagotovo vrnila k Bogu. Ljudje po vseh poteh, kjerkoli hodijo, hodijo po Njegovi poti, saj vse poti vodijo k Njemu.
    Različne vere so samo različne poti, ki vse lahko peljejo k istemu končnemu cilju, čeprav seveda ne vse po enaki poti ali enako naravnost ali enako hitro. Ne obstaja kakšna edino zveličavna vera, saj nas vsaka lahko pelje k zveličanju, če ji zares iskreno sledimo, če res hrepenimo po Bogu. Vsi predpisi in dogme so povsem nezadostni, da bi lahko izražali pravo, najvišjo resnico, saj Bog presega vse človeške predstave in vse umske obrazce, ki si jih more o Njem narediti človeška pamet. Vendar vsaka predstava, verska smer, religija je lahko koristna in tudi potrebna, dokler ustreza razvojni stopnji nekega ljudstva ali skupine ali človeka in jim pomaga živeti in napredovati in tudi ustrezno spreminjati svojo predstavo, religijo – to velja tudi oziroma še toliko bolj za najbolj civilizirane in kultivirane narode. Pravo spoznanje Boga pa je itak možno le potlej, ko se povzpnemo onkraj vseh predstav in vseh pojmovanj k živemu neposrednemu mističnem doživetju v tihem očiščenem umu in čistem srcu. Nravne dolžnosti in nravna pravila ali postava imajo samo relativno veljavo in vrednost; duhovno osvobojeni človek pa se povzpne nad vsa nravna pravila ali zakone in ni več podvržen nikakršni nravni postavi.


Zahvala
Pri izboru modrecev so mi pomagali mnogi prijatelji, ki se jim iz srca zahvaljujem. Za dokončni izbor pa sem sledil svojemu srcu, saj če nečesa ne začutiš, o tem ne moreš kompetentno pisati. Globoko sem hvaležen, da mi je bilo naklonjeno srečati štiri od naštetih modrecev. Pri izboru učiteljev so mi pomagali predvsem Viktor Gerkman, Robert Leskovar, Marko Robnik Šikonja, Irena Roglič Kononenko, Nikola Petrovič, Primož Škoberne in Vesna Periček Krapež. Stjepan Palajsa me je s svojimi predavanji v okviru Nove Akropole navdihnil za iskanje in opisovanje učiteljev modrosti. Sam sem bil presenečen, da se je potrdila trditev Viktorja Gerkmana, da je polovico vidnejših modrecev podarila človeštvu prav Indija.

Literatura
   Sri Aurobindo: Slapovi luči, Mohorjeva družba, 1991.
   Paramahansa Jogananda: Avtobiografija Jogija, Gnostica, Ljubljana, 2003.
    J.Krishnamurti, A.Watts, Trungpa, R. Maharshi, Dalaj Lama, R.Steiner: Knjiga duhovnih zakladov; Julija Pergar, Ljubljana, 1993.
    I. Kononenko: Objektivna znanost in subjektivna duhovnost sta komplementarni. V: O. Markič in sod. (ur.) Zbornik 8. mednarodne multikonference Informacijska družba, Ljubljana: IJS 2005, str. 61-64.
    Mother Meera: Odgovori matere Meere, 1.del; Samozaložba, Tolmin, 2002.
    Antony de Mello: Žabja molitev - Meditativne zgodbe; Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, 1989.
    Maja Milčinski (ur. in prev.): Klasiki daoizma: Dao de jing, Zhuang Zi, Lie Zi. Slovenska matica, Ljubljana, 1992.
    Osho: Zvok ploskanja ene roke; Satja, Ljubljana, 1998.
    Peace Pilgrim: Romarka za mir - O svojem življenju in delu; Prijatelji Romarke za mir; Satja, Ljubljana 1999.
    Huang Po: Učenje o prenosu duha. Horizonti, Beograd, 1977.
    Sri Sri Ravi Shankar: In Intimate note to the Sincere Seeker; Volumes 1-7, Art of Living Foundation; 1997-2003.
    Idries Shah: Put Sufija; Gnosis, Ljubljana, 2000.
    Eckhart Tolle: The Power of Now; Ganeš, 2002.

satis wrote on 03.11.2006 at 21:36:47:


Satis

Kar nekaj zmot si nanizala. Kvalitativno-kvantitativno.

Kvalitativno je samospoznanje,da si večno-sedaj sam individualni izraz vseobsežne večno-sedanje vesoljne samobitnosti,ki se sočasno  samospozna ravno in samo  v človeku. Kvantitativno nima tu nikakršne vloge za tvojo individualno raven. Elementarna vesoljna samobitnost (atomi,planeti,osončja,galaksije so nezavedna(elementarna) samopojavnost  večno-sedanje vesoljne samobitnosti-torej nepomebna v smislu samozavedanja a za življenje nujna in za-zavest,ki jo ima edino življenjska vesoljna samopojavnost. Malo mešate vsi tu pojme nimate dodelanih stvari-sanjate!!!!!!

Mahatma- Brahatma- Mahanga. To troedinost malo proučuj.

Lp Alojz

M.L. wrote on 25.10.2008 at 11:29:39:


Ja že pred dvema letoma!!! Prezgodaj za nekatere.

Quote:

A, ti jo mogoče kdo vsiljuje??????

Pa lepo pozdravljen

Alojz in Sandib wrote on 25.10.2008 at 11:44:53:

meglo?

dejstvo pak ostaja
Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto

gape wrote on 25.10.2008 at 11:52:39:

To je zelo pavšalna trditev. Enkrat sem Igorja malo poslušal, ko je predstavljal svojo novo knjigo, lani. Kot sem videl tudi sam ni povsem prepričan v to kar je napisal. To je njegov in ženin pogled, prav tako izbor modrecev. Njuna interpretacija njihovih zapisov in je njuna resnica. Lahko jo sprejmeš ali pa ne. Dejstvo je, da sta dala oceno in mnenje, kaj so oni želeli povedati, pa nikakor ne moreš strniti v nekaj točk, ki se med seboj tudi negirajo. Zato, ko malo bolj razmisliš, so v popolni nekonsistenci. To se mu tudi rekel, pa nekako ni razumel.

Lp,Igor

Predvsem pa je strah pred izgubo. V nekaj verjamejo in se tega držijo. To je ta tradicionalnost. Življenje iz spomina, izkušenj, naslanjanje na preteklost, se iz nje učijo in upajo na boljšo prihodnost. Ne doumejo, da je znanje končno, ti sam nisi.

Lp,Igor