krivda ne obstaja dokler je ne začneš nanašat na nekoga. krivde ni. si jo je ego zmislu.

Krivda je primerna beseda, ki pokrije vse različne načine, s katerimi se odzivamo na našo senco: zavrnitev, zanikanje, gnus, strah, sovraštvo, beg itd.
Krivda je način, kako ego reče: "Pojdi stran, nisi mi všeč, ti nisi jaz." Z drugimi besedami: "Živjo senca."
Krivda ponavadi spremlja neprijetne občutke, medtem ko se želimo čim bolj odmakniti od vira neugodja, ki ga ego doživlja kot nekaj izven nas. Zakaj je temu tako? Razlog, zakaj je senca tako neprijetna, je, ker ego obstaja samo kot nasprotje sence. Krivda služi kot orodje za ločevanje med egom in senco.
(v senci je ravno tako višji jaz?)
Nekoga krivimo, kadar nam kaže del naše sence. To storimo zato, ker nam ogroža našo identiteto in ego potrebuje okrepiti občutek ločenosti od sence. Tudi kadar s svojim vedenjem pokažemo senco nekomu drugemu, se za to obtožujemo. Kmalu se ujamemo v igro obtoževanja, ker se obtožujemo.
čutimo krivdo, ko zanikamo del našega Pravega Jaza, ki je del nas.
Krivda, ki jo čutiš, je tvoje lastno zanikanje, da si zmožen oz. si že storil tako dejanje nekomu drugemu oz. samemu sebi.

Zavedati se moramo, da si druge osebe same zadanejo trpljenje in da mi sami ustvarjamo svoje trpljenje.

Karkoli zanikaš, to je tvoja senca.

hvala herby

Zanima me, ali se se kdo kdaj pocuti krivega brez pravega razloga. Npr. krivega, da ima ogrevano sobo, kadar pozimi sreca klosarja, krivega, da je Evropejec, ki mu ni treba izgubljati dostojanstva pri prečkanju meje, medtem ko soseda Arabca z vsemi urejenimi papirji policaji na vlaku vsaj pol ure javno zaslisujejo, v glavnem krivega, da mu je zaradi čistega naključja, življenjske sreče ali kajvem čega (ne po svoji zalugi) lažje kot drugemu. In predvsem, kako pristopiti, predelati take občutke?