Zemlja je ploščata!

Na tej strani je podrobneje opisana zarota, za katero menda stoji nek Grigori Efimovich (že priimek daje slutiti, da gre za človeka, ki mu ne gre zaupati) in ki nas že petsto let zavaja v napačnem prepričanju, da je Zemlja okrogla.

V organizacijo "The Flat Earth Society" se lahko tudi včlanite.

http://www.alaska.net/~clund/e_djublonskopf/Flatearthsociety.htm



Obstaja pa tudi "International Flat Earth Research Society", katere dolgoletni predsednik je bil C.K.Johnson, ki je trdil:

"You can't orbit a flat earth,  The Space Shuttle is a joke--and a very ludicrous joke."

http://www.lhup.edu/~dsimanek/fe-scidi.htm

Devi wrote on 23.07.2006 at 15:20:14:




U bistvu je zadeva zastavljena idiotsko in namenjena idiotom, saj poskuša razmišljati o celoti organizmov kot o nekakšni lego sestavljanki (delni dinozaver naj bi bil dinozaver s tremi nogami)...

Poleg tega pa celotna teorija poteka evolucije živih bitij ne temelji samo na fosilih, temveč tudi na podobnostih med vrstami, kot so sedaj in embriologiji.


uživjte!

Bardo_Thodol wrote on 28.07.2006 at 15:26:32:



In še posebej se je trudil z vstavljanjem fosilov in podobne šare, s katero se sedaj teorije ukvarjajo...

Bardo_Thodol wrote on 28.07.2006 at 15:42:07:



Ali pa je vse skupaj tako, kot je prikazano v Štoparskem vodniku po galaksiji...

Devi, kdor ni hotel seksati, ni postal nova vrsta, ampak je izumrl, karikirano povedano.  
In zajca ne moreš kar tako spariti, da bi iz njega nastal kaktus, saj sta ti dve vrsti evolucijsko preveč oddaljeni, da bi bilo možno tako križanje. Uspešno se lahko parijo samo genetsko dovolj podobni primerki. Čeprav smo si s šimpanzi genetsko zelo blizu, pa si vendarle nismo več dovolj blizu, da bi se iz spolne zveze med tema dvema vrstama lahko rodili potomci. Medsebojno se lahko parijo le predstavniki iste vrste, mutacije pa privedejo do minimalnih razlik znotraj vrste, ki lahko sčasoma, če niso moteče, prerastejo tudi v novo vrsto.

---
Razumljivo, da tudi Darwin v svojem času še ni mogel vedeti prav vsega, kar vemo danes in za kar je bilo potrebnih še veliko dodatnih naporov neštetih pridnih raziskovalcev na različnih področjih. Dovolj zaslug pa ima Darwin že s tem, da je med prvimi opazil in javnost opozoril, da pravzaprav nismo bili že ustvarjeni takšni, kot smo danes, ampak, da smo taki nastali kot rezultat dolge verige postopnega razvoja iz drugih vrst.

Časovna skala razvoja življenja, kot jo poznamo danes, je dosti dobro poljudno predstavljena tudi v wikipediji:

http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_evolution


Pri ogledu časovne razpredelnice pritegnejo pozornost tudi mnoga množična izumrtja, ki so si sledila v rednih časovnih obdobjih. Eno najbolj okrutnih izumrtij se je pripetilo pred cca 250 milijoni leti in je zato imenovano "Great Dying", saj je takrat zaradi zelo verjetne hkratne kombinacije večih naravnih katastrof izumrlo nekje med 90 in 96 odstotkov vseh vrst. Torej ni prav dosti manjkalo, da bi življenje na Zemlji v geološko gledano ne prav davni preteklosti povsem ugasnilo. Nedvomno, pa bi življenje danes izgledalo povsem drugače, če teh katastrof in množičnih izumrtij ne bi bilo.

Narobe je že to, da mutacije imenujemo "genske napake", ker potem že sama beseda napaka sugerira napačni vtis, kot da gre za nekaj slabega in neperspektivnega.
Jasno, da mutacija, ki ni produktivna ali ki je celo degenerativna hitreje vodi v izumrtje. Vendar so mutacije lahko tudi produktivne in te uspevajo dalje.

Če so naprimer določeni primerki neke vrste zaradi mutacij dobili bolj razvite možgane in so se zaradi tega bolj znajdli, to ni bila tiste vrste "napake", da zaradi nje tak "mutant" ne bi mogel več biti dovolj privlačen za nasprotni spol. Prej nasprotno - ker se je bolj znašel, je nabral več hrane in tako postal tudi spolno bolj zanimiv.
(Ženske se pa itak že od nekdaj bolj palijo na tiste dedce, ki imajo več ali ki so večji in močnejši (alfa samci), vendar imajo tudi manjši in manj premožni svoje taktične načine, da ne izpadejo povsem iz igre)  

Nobenega protislovja tudi ni v dejstvu, da so se nekatere vrste odcepile naprimer iz veje reptilov, druge so pa kar ostale reptili?

Če sta dve vrsti enako uspešni v preživetju, lahko tudi obstajata hkrati. Tako stara reptilska, kot nova (malo manj reptilska in z novimi lastnostmi, sta se najverjetneje razcepili zaradi ozemeljskih oddaljenosti, in tako zaživeli vsaka po svoje in na svojem kraju.

Tako se vrste tudi v resnici v bolj ali manj oddaljenih časovnih obdobjih cepijo na več vej, ki lahko brez problema obstajajo hkrati. Tako nastale veje se nato podobno cepijo naprej, posamezne veje vmes tudi odmrejo, nekatere korenine obstanejo dlje časa itd. Možnih varijacij te igre narave je nešteto, kar dokazuje tudi današnja raznolikost življenja.

Če meriš samo iz perspektive svojega kratkega življenja, zgleda res premalo časa, da bi se lahko vse te spremembe zgodile.

Če pa upoštevamo, da je Zemlja vendarle "malce" starejša dama (preko štiri milijarde let), pa ni več tako presenetljivo, kdaj se je imela vsa ta raznolikost življenja čas dogoditi.

Pravzaprav se pogosto celo zazdi, da je raznolikost mnogo premajhna, kot bi morala za tako dolgo obdobje po izračunih biti in da smo si do danes preživela bitja na Zemlji vendarle celo malo preveč podobna.
Vendar, če upoštevamo tudi vsa množična izumrtja, ki so kar pogosto in tudi drastično počistila tudi po raznolikosti vrst, spet vse lepo sede nazaj na pravo mesto.

(V kambriju so pred približno 500 milijoni leti živele vsaj desetkrat bolj raznolike vrste, kot živijo danes, a so nažalost, v naslednjih dveh velikih izumrtjih večinoma izginile s prizorišča zgodovine in ostalo je le tisto "malo" raznolikosti, kar je po Zemlji leze danes)




----
Res priporočam, da si podrobneje ogledate časovno skalo na tej strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_evolution

Tako dolgih obdobij si sicer itak ne moremo prav predstavljati, ampak vsaj približno pa lahko dobimo občutek, kaj se je v katerem obdobju dogajalo.