Spirit
1
Offline

*******
Posts: 13
|
Hi Achilcrates! Zakon Karme je tak: Kar seješ, to boš žel. Zato se ne dajmo slepiti, ker se Bog ne pusti zasmehovati. Karma je posejana z dejanji, izrečenimi besedami in razmišljanjem. Na vse to moramo biti pozorni, ker je vse med sabo prepleteno. Ko si nekaj skozi razmišljanje res zaželimo, to privede skozi komunikacijo do nekega dejanja. Obratno tudi velja, da vse kar se je udejanilo je bilo rezultat delovanja misli - ni njujno da le naših. Učitelj Sant Thankar je o tem izrekel: Karmični zakon zaobjema to celotno vesolje in nas kot ovce pošilja sem in potem tja drugam. Niti trenutek nismo svobodni, nenehno smo pod vplivom karme. Prenašati moramo njene dobre in slabe posledice. Trpimo bolečino, soočamo se s težavami ali pa trenutno uživamo - vse to je rezultat karme. Zato je potrebno razumeti kako deluje karma. Karma nastane samo takrat ko delujemo na ravni uma in intelekta. Toda človek (kot duša) v resnici nima moči delovanja, Bog je tisti, ki vse dela. Šele ko bomo začeli živeti kot duša, bomo spoznali da ne delujemo mi, temveč Bog. Bog nas uporablja kot orodje. Zaradi svojega Ega pravimo, da smo mi tisti, ki delujemo, toda v resnici smo samo orodje v Njegovih rokah. Ne priznavamo Božje moči, ne vidimo je in je ne čutimo, zato mislimo, da smo mi tisti, ki vse delamo in ne ona. Zaradi nevednosti si kopičimo še več karme. Posledice vseh dejanj, pa naj bodo dobre ali slabe, moramo prenašati sami.Kako pa preprečimo grmadanje še več karme? Tako dolgo dokler ne presežemo nivoja delovanja uma in da začnemo delovati kot Duša, ki je spoznala Božjo voljo ter uvidela da se preteklost, sedanjost in prihodnost odvijajo po Njegovi volji. Duša se bo takrat zedinila z Njegovo voljo in bo delovala kot Njegov zavestni sodelavec.Nadaljni povzetek iz govora Sant Thankara: Kako pa je s karmo, ki smo jo že ustvarili? Ta presežna,"shranjena karma" (Sančit karma) je ogromna in ne vemo koliko vekov bo minilo, kolikokrat se bomo morali roditi, da odplačamo te karmične dolgove. To pomeni, da v tem življenju poravnavamo karmo iz recimo izpred stotih in več življenij. Samo tisti, ki živijo plemenito in delajo dobro imajo karmično breme uravnoteženo in nimajo še večjih dolgov. Toda kdove kakšna usoda jih čaka v naslednjih življenjih. Ta shranjena karma je za vsakogar ogromna in se je ne moremo zavesti v celoti sami od sebe, pa tudi ne izničiti. Šele iniciacija od Učitelja lahko razreši ta ogromen problem. Učitelj kot vseprežemajoča Nad-duša to razreši takole da v času iniciacije z ognjem "Naama" ali Besede sežge celotno shranjeno karmo, ki čaka na izpolnitev in čaka v drugem, kavzalnem nivoju v našem vzročnem telesu.
Učitelj nam pomaga tudi, da se lažje spoprimemo s preostaima dvema vrstami karme: karmo usode (Pralabd karma) in s karmo, ki jo sedaj sejemo (Krijaman karma). Karmo usode moramo sprejeti in jo prenašati vedrega ali kislega obraza. V njej je zapisan potek našega sedanjega življenja. Če bi bila ta karma odstranjena, potem bi se naše življenje v trenutku končalo. Učiteljeva milost je v tem, da ublaži moč delovanja te karme in da jo lažje odplačamo z dobrim delom in z meditacijo. S karmo, ki jo sejemo pa vsi sveti spisi, svetniki in Učitelji pravijo: "Ne delajte slabega! Delajte dobro! Bodite usmiljeni in plemeniti!" Upoštevajte tole, kajti drugače vas čaka še več trpljenja v prihodnjih življenjih. Učitelj je v ta namen nam dal napotke kako naj ravnamo v tej igri življenja in kako naj meditiramo. Vse to, da se trudimo, da ne storimo istih napak vedno znova in da premagamo temeljne slabosti - poželenje, jezo, pohlep, navezanost in egoizem. Na ta način zmanjšujemo slabo karmo, medtem ko dobro povečujemo. Zavedati se moramo, da je treba plodove posejane karme požeti še v tem življenju. Učitelj postopa z njo na sledeč način: karmo, ki jo danes posejemo, bomo poželi čez tri do pet dni, skupaj z delom karme usode. Ta proces pospešuje ravno meditacija in zavestno dobro delovanje, na koncu tega življenja pa postane karma usode poplačana in karma, ki smo jo sejali sproti poravnana. Ko ni več nobene karme, na tem svetu ne moremo več živeti, niti se ne bomo ponovno rodili v materialno telo. Takrat bomo svobodni in ni več razloga, da bi bili predani Gospodu Sodniku, niti našo dušo ne bo več ujel angel smrti, ker ni več "madeža" na duši. Takrat ta osvobojena duša sije neznansko močno svetlobo in takrat pride ponjo Učitelj, da jo odvede naprej na njenem popotovanju duše vse do pravega doma - Kraljestva Duše. Zato je Učitelj pot in sredstvo za osvoboditev, ni drugega načina kot po Njem doseči iztop iz kolesja Karme v področje čiste sreče. Tako je v bistvu govoril tudi Jezus Kristus - Jaz sem pot, življenje in cilj. Samo po meni se lahko osvobodite tega sveta. Le jaz imam za vas ključe do Nebeškega Kraljestva. Zato iščite živega, sedanjega Učitelja, kajti on je sedaj delujoč kot Nad-duša. Samo njega potrebujete za pričetek in mu zvesto sledite. Učitelj Sant Kirpal je izrekel naslednje o svobodi delovanja in ujetosti v karmo: Svoboda delovanja in ujetost v karmo sta dve plati stvarnosti v človeku. Samo mehanični in materialni del je tisti, ki je podvržen karmičnim omejitvam. Medtem ko je živeči, nesmrtni Duh v njem ko je usidran v svoji prirojeni Božanski naravi, presega vse in karmično breme se ga ne dotakne.To tudi pomeni, da dokler se ne spoznamo kot duša v stiku z Božjim duhom, vse dotlej trpimo zaradi raznih omejitev in bolečin. Zato ker smo z dušo pozorni le na nižjo raven stvarstva, zato v sebi doživljamo polno omejitev in bolečih izkušenj. To pa zato, ker je naša najglobja Bit - Božanski duh - speč in še nima nobene besede nasproti razumu. Um se lahko posvetnim užitkom odreče le takrat ko doživi neko višje zadovoljstvo, zato svetniki prakticirajo to vrsto meditacije s počelom Božanskega Zvoka - Naam. Zatopljen v ta Zvočni tok se Um umika iz materialnega sveta in okuša transcendentalno izkušnjo, ki je prijetna, vseprežemajoča in odpira vrata v Božje Kraljestvo v nas samih. S prakticiranjem meditacije na Zvok in Svetlobo nas posvetni užitki vse manj mamijo, postanemo notranje ravnodušni do sveta, a vendarle pozitivnega vedenja. Tako smo bolj varni, da ne zgrešimo še več neumnosti in tako proizvedemo še več karme. To sam ne jemljem kot novo omejitev, ampak kot osvobajanje od starih omejitev. Ravno te stare omejitve, predsodki in želje lahko marsikateremu iskalcu preprečijo napredek v meditaciji. Zato ti obstanejo in se spet začenjajo oklepati starega, se še ne želijo osvoboditi od sebe (ego!) in drugih. Za to Sveto Pot morate biti res pogumni in se soočiti z lastnimi omejitvami, zato predhodne izkušnje z duhovnostjo preko raznih svetih spisov lahko pomagajo to razumeti. Ni pa njujno, dovolj je tudi vera inicanta v Učitelja, upoštevanje Njegovih navodil za življenje in meditacijo. Opažam, da je to povsem dovolj in so mi spisi (Biblija, Gita, ... ) postale odveč, vse to v Biti že vem. To je postalo le branje za Um. V primeru hudih skušnjav pa se oprimemo Petih svetih Imen - Simrana in se osredotočimo na tretje oko. Tako ostanemo notranje uravnovešeni. V bistvu vse to ni tako težko, veliko težje pa je prenašati razne pritiske iz lastnega Uma. Najbolj se moramo spopasti le z lastnimi omejitvami, zato pa izvesti več meditacije in simrana. Upam, da sem dovolj odgovoril na tvoja vprašanja! Torej!?  LP!
|