Živjo vsem skupaj!

Če ima kdo kakšno minutko časa in idejo, bi prosila za pomoč. Za diplomsko nalogo sem se odločila pisati o alternativni in uradni medicini - nekakšno primerjavo in vprašanje zakonskega sprejetja alternativne medicine. Ne zanimajo pa me toliko teoretični vidiki in razglabljanja, temveč želim izvesti spletno anketo, ker bi rada ugotovila ODNOS PREBIVALCEV SLOVENIJE DO OBEH MEDICIN.

Vključila bom vprašanja, ki se tičejo komunikacije med tistim ki zdravi in bolnikom, medsebojnem zaupanju... Vem, da je še veliko vidikov, ki vplivajo na (ne)sprejemanje ene ali druge medicine, a sem trenutno brez dobrih idej. Na tem mestu zaprošam za pomoč: Kaj bi Tebe zanimalo pri tej temi oz. s katerimi 'pojmi' se srečuješ kadar razmišljaš o kateri od obeh 'medicin'?

Vesela bom kakršnekoli ideje, mnenja, kritike,... skratka kakršenkoli namig s tega področja mi lahko pride prav.

V radovednem pričakovanju...
Urša

jst pa mislim da oboje mora bit

vsaka stran zna neki kar druga ne zna

Quote:


kot sm reku
u sestavljanju razfukanga telesa so mojstri
u rezanju odvečnega tkiva isto tako
tud šivanju

ampak ... to niso edini problemi ki pestijo ljudi



kukica wrote on 21.02.2006 at 18:57:30:

kako to mislš?
zapiš vprašanja ki jih že maš pripravljena

Konkretnih vprašanj še nimam postavljenih. Bom pa se ukvarjala z vprašanji:
- komunikacije bolnik - zdravnik
- zaupanja
- preventiva / kurativa
- (ne)potrebnost zdravil, operacij

...pa še kakšna ideja bi mi prav prišla.

Hvala vsem, ki mi sporočate vaša mnenja.

lp, urša

Uradna medicina bi najraje prepovedala Alternativo. Če so res tako prepričani, naj uvedejo nadzor. Torej vsak bolnik, ki gre do alternativca, naj gre prej in pozneje mimo uradne medicine in ta naj vodi statistiko uspešnosti alternativne medicine. Če imajo prav, bodo te statistike nekaj pokazale in ljudje ne bodo zapravljali denarja za to. Ali pa nasprotno. Te statistike bi tudi pokazale marsikaj o boleznih, kar sedaj ne vemo.
Moti pa me, da morajo zdravniki, ki se ukvarjajo z alternativo, oddati licenco. Alternativa se mi zdi dosti verjetna (ne bi kar na pamet izključil) vendar alternativci bi telo morali zelo dobro poznati, torej morali bi biti zdravniki. To pa medicina avtomatično izključi.
Moti me preveč zdravil, ko niso potrebna. Naprimer preventiva pred gripo je že potenje, ne pa stalna cepljenja in antibiotiki.
Moti me, da ni nobenih pravih protiargumentov proti zdravilcem, ki nastopajo na TV, naprimer Irmi Bembič. Če imajo toliko proti njej, bi lahko sestavili argumente in povedali, kje se moti, ne pa da samo v ozadju nekaj kritizirajo.
"Pro et Contra" se mi zdi zelo efektiven način pridobivanja mnenj in informiranja laikov, vendar se ga ne poslužujejo.
Pri navadni medicini so včasih pomembna čisto banalna opravila, naprimer tehtanje sladkornega bolnika, a to zdravniki ne opravljajo. Sladkor je zelo odvisen od telesne teže. Pomembna je hrana, nerviranje, a se s tem malo ukvarjajo.

Danes so zelo razvite metode za statistično preverjanje, če je neka stvar prava, ali samo naključna. Možnosti so še neskončne in premalo to preverjamo.
En način preverjanja v veliki množici informacij je tudi, da se več obračamo na bolj trdne vire. Vendar to ne more biti edini način. Zato tudi ni edini način, da samo verjamemo zdravnikom. Končno moramo verjeti tudi sebi.

En način, da bomo preverili, ali je alternativna medicina dobra ali ne, je tudi znanje o osnovah fizike, biologije in psihologije. To so vprašanja, ki so še zelo neraziskana, čeprav mislimo, da je vse jasno.
Ko bomo svetovno več investirali v odgovore na ta vprašanja, bomo tudi prišli do hitrejših odgovorov, ter bo tudi manj dilem, kdo ima prav.

Strinjam se, da se zdravimo sami !! Nihče drug nas ne more pozdraviti. Menim, da te bolezen ne doleti ampak si jo nakoplješ.

Vlogo zdravilcev vidim v supportu uradni medicini, da zapolnijo tisto kar manjka pri zdravniku in sicer več pogovora, več povdarka na lifestylu, več manualnih, energijskih in informacijskih terapij.

Glede metod, do katerih pa zdravilci nimajo dostopa npr. kirurgija/rak/urgentna stanja/življenje ogrožujoča stanja, je pa uradni medicini kapo dol. Uradna medicina zdravi simptomatsko, torej posamezne specialne organske sklope, kurativno in odprava simptomov. Komplementarna medicina oz. tukaj govorimo o alternativni išče vzroke in plus lajša simptome in plus moraš biti voljan nekaj narediti zase apart from sitting on the couch & taking drugs.

Česar je mene strah pri uradni medicini je to, da če preveč sprašuješ si hipohonder in če sploh dobiš kakšen odgovor je to največkrat: vzrok bolezni ni znan, zdravi pa se s temi in temi zdravili. To mi nekako ni prepričljivo in potem, če ti to zadostuje pač slediš vsem tem kakršnimkoli že invazivnim in radikalnim metodam, če pa ti to ne zadostuje in se sprašuješ o vzroku pa zakaj in zakaj, potem iščeš seveda drugje. Potem je pa spet zgodba odvisna od tebe in tvojih prepričanj, ali potem spet slepo verjameš v neke zaščite ipd. in na ta način financiraš ...

Na koncu zgodbe moraš ugotovit, da si sam odgovoren tako za svoje zdravje kot način zdravljenja. Sam.

Quote:



Licence za zdravilce?

To bo pa ziher RKC prevzela - najprej bodo nad kandidata zdravilca spustili svojega uradnega izganjalca, potem bo moral pa še par čudežev narest