sinjeoka wrote on 20.12.2005 at 09:13:29:



A je res tako težko prebrati zadeve, kot so napisane:
t wrote on 19.12.2005 at 17:40:07:


Da še malo poglobim - civilna religija je u bistvu sociološki pojem (Rousseau to povzame s preprostimi dogmami: obstoj boga, posmrtno življenje, nagrada za kreposti, kazen za grehe, in toleranca do ostalih religij), klerična religija je religija, katero peljejo različni župniki, religija človeka pa ta svetovni etos - za katerega sicer tudi Hribar pravi, da je neke vrste religija, ker pač vključuje pojem svetosti.

Ne rečem, da se v popolnosti strinjam s Hribarjem, vendar je bil edini na posvetu, ki ni samo jamral nad komunizmom in njegovo dediščino (kar so počeli tačrni) ali bentil nad tačrnimi (kar so počeli tisti ki niso bili tačrni), hkrati pa je poskušal podati tudi neko  možnost, kako bi lahko zadevo pedenali naprej - pokazal je tudi, da pač kleriške religije ne peljejo nikamor drugam kot v nove pizdarije.



uživajte!

Meni se pa dopade tale analiza, s katero je pekel tačrne:

Etičnega problema ni, dokler na biblijski tekst gledamo kot na dokument nekega arhaičnega zgodovinskega obdobja. Nastopi pa v trenutku, ko se na Boga s prikazanimi lastnosti začnejo sklicevati verski fanatiki, religiozni fundamentalisti te ali one religije, vezane na biblijskega Boga. Še z večjim etičnim problemom pa se srečamo, ko kak teolog, zlasti če jo to vodilni cerkveni teolog, začne krožno upravičevati morilska dejanja v imenu Boga s tem Bogom samim, recimo tako, da 5. božjo zapoved, ki jo imamo lahko za sestavino svetovnega etosa, brezpogojno podredi izključujočnostni 1. zapovedi, se pravi, jo z relativiziranjem kot tako razvrednoti; za zločinca pa v skladu s tem razvrednotenjem ne bo razglasil morilca v imenu Boga in njegove prve zapovedi, temveč kršitelja te zapovedi, po teologu izpostavljene kot zapovedi vseh zapovedi. Torej Teolog v tem primeru, oborožen s svojo monoteistično logiko, za zločince ne proglaša samo religioznih in sekularnih ateistov, ampak tudi politeiste. Pomor naj bi bil potemtakem drugotnega pomena, saj naj bi bilo vse krvavo dogajanje v zvezi z njim le posledica predhodnega religioznega samomora krivovercev oz. brezbožcev: "Dogajanje je izraz dejstva, da tisti, kdor odpade od Boga, tisti, ki se ne odtegne samo zavezi, temveč odide tudi iz območja življenja, uničuje sámo življenje in je v tem smislu že vstopil v območje smrti." (glej opomba 15Kardinal Joseph Ratzinger: Bog in svet, Družina, Ljubljana 2003, str. 126. Gre za sklepni stavek Ratzingerjevega odgovora na vprašanje, ki se je z osvetlitvijo vred glasilo: "Ko se Mojzes vrne s svete gore, ljudstvo pleše okoli znamenitega zlatega teleta. Poln jeze zaradi malikovanja je božji borec razbil plošči z zapovedmi. Pri njem so se zbrali samo Levijevi sinovi, ki pozneje sestavljajo duhovniško kasto, in se tako postavijo na stran Boga. Pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat, jim ukaže Mojzes, in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda! Zgodba desetih zapovedi se torej v bistvu začenja z grozljivim zločinom, ki je v neposrednem nasprotju z zapovedjo št. 5: Ne ubijaj! Mojzes bi moral te stvari bolje vedeti." Prvi stavki Ratzingerjevega odgovora pa se glasijo: "No, začela se je pravzaprav z zločinom proti prvi zapovedi, ki je nosilna: Ne imej drugih bogov poleg mene. Človeku gre dobro tedaj, če Boga priznava kot Boga in če živi v češčenju Boga. Odmika pa se v sprevrnitev, v perverzijo svojega bivanja, če malikuje to, kar ni Bog - če si sam izdela svoja božanstva in s tem konec koncev časti samega sebe. Ta temeljni zločin ljudstvo razžira in notranje iznakažuje. Ljudstvo se je napotilo v smrt. Oditi proč od Boga, ki je vendar vir življenja, namreč pomeni oditi iz življenja." Zdi se, da na podlagi takšnega razumevanja Mojzesovega masakra in razlogov zanj ni mogoče najti nikakršne poti do svetovnega etosa, do vrednot, skupnih tako politeistom, monoteistom kot ateistom. Razdalja med takšno klerično religijo in religijo človeka kot človeka je nepremostljiva, pod njenim udarom pa je tudi vsakršna civilna religija. Za Ratzingerja mora to, da beseda "Bog" ni bila zapisana v preambulo ustavne pogodbe EU, slej ko prej predstavljati zločin.) Naredil samomor. V skladu z bibličnim grozilnim geslom: ali "izberi življenje" (glej opomba 1616 Simptomatično je, da je slovenska sinoda (zbor najvidnejših udov RKC na Slovenskem) za svoje geslo izbrala prav to starozavezno geslo, ne pa kakega novozaveznega gesla, napotila iz evangelijev, ki naj bi jim bile krščanske konfesije najbolj zavezane.) , mene, Boga ali pa se pripravi na (večno) smrt.

Glede na to, da Katekizem katoliške Cerkve splav razglaša za gnusen zločin, dopušča pa smrtno kazen in da ima nekdanji vatikanski perfekt za čistost vere, sedanji papež za zločin vsakršno nespoštovanje oz. že kar neupoštevanje prve od desetih božjih zapovedi, obstaja očitna razlika že med klerično religijo katolikov in evropsko civilno religijo, kaj šele med katolicizmom in svetovnim etosom, religijo človeka kot človeka. Katoliška klerična religija je bliže ameriški kot pa evropski civilni religiji. Bržkone ni dvoma, da bi bila RKC veliko bolj zadovoljna, če bi ustavna pogodba EU vsebovala namesto prepovedi smrtne kazni prepoved splava in če bi bila utemeljena na prvi zapovedi dekaloga, ne pa na razsvetljenskih izhodiščih evropejstva.

Potemtakem obstaja latenten vrednostni konflikt med evropsko civilno religijo, na kateri temelji tudi Ustava Republike Slovenije in katoliško klerično religijo, v večji ali manjši meri tudi s kleričnimi religijami drugih verskih skupnosti na Slovenskem. Pravoverni katoliki le stežka prenašajo "zločinski" ustavni člen o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Na drugi strani pa ateisti, obenem pa odločni zagovorniki svobode vesti, tj., človekovega dostojanstva težko pristajamo na odvzem samskih ženskam pravice do spočetja otroka z biomedicinsko pomočjo. Menimo, da je šlo pri propagandi za zakonsko prepoved te pomoči za zlorabo medicine, izvirajočo iz katoliških dogem, če ne celo za kršenje katere od teh dogem samih, saj je prepoved v nasprotju s svetostjo življenja kot vrednoto, ki jo močno poudarja tudi katolištvo. Hkrati gre tudi za napad na svobodo vesti, saj jo ta zakonska prepoved s pravnim nasiljem spodbija, medtem ko ustavna norma o svobodnem odločanju o rojstvu otrok tega ne počne: tako verna ženska kot verni zdravnik se po lastni vesti in/ali veri odločita za svojo takšno ali drugačno odločitev. Pravno nasilje, uveljavljeno v prvem primeru je torej izraz nejevere, nezaupanja v trdnost vere svojih sovernikov, majhna skupina samskih žensk pa je v času propagande postala najprej grešni kozel, predmet zasmehovanja, danes pa ostaja žrtveno jagnje tradicionalne patriarhalnosti in modernega klerikalizma. (glej opomba 17V tem primeru skoraj dobesedno velja Rousseaujeva za današnje čase sicer preostra opredelitev klerične religije: "Obstaja pa še tretja, bolj bizarna vrsta religije, ki daje ljudem dve zakonodaji, dva poglavarja, dve očetnjavi in jih podvrže protislovnim dolžnostim, s tem pa jim preprečuje, da bi bili hkrati pobožni verniki in dobri državljani. Takšna je religija Lam, takšna je religija Japoncev, takšno je rimsko krščanstvo. To religijo bi lahko imenovali duhovniško religijo. Iz nje izhaja nekakšno mešano in neudružbljeno pravo, ki sploh nima imena." (J.J. Rousseau: Družbena pogodba, Krtina, Ljubljana 2001, str. 120, s popravki, vnesenimi iz J.J. Rousseau: Oeuvres complčtes III, Gallimard, Paris 1964, str. 464) Govor je o prevladi duhovniške, klerične religije nad civilno, državljansko religijo, do katere je pri nas v obravnavanem primeru sicer prišlo po ustavno zakonodajni poti, prek referenduma, kar pa še ni dokaz etičnosti izglasovanega rezultata: na referendumu bi bila ob primerljivi, pogosto močno zavajajoči populistični propagandi "v pravem trenutku" bržkone izglasovana tudi ponovna uvedba smrtne kazni.)


U bistvu je pokazal, da tačrna RKC ekipca niso več niti čuvaji etike in vrednot, temveč so navadni bastardi, ki se gredo svojo politiko - in pokazal jim je na njihovem področju na svetosti življenja, kjer imajo na vsake toliko ogromno za povedati...

To pa je pokazal, kar pri njihovem šefu.

Razkrinkal je tudi njihove podle politične igrice in seveda novo nevarnost, da se kleriki dvignejo in ponovno tako ali drugače zavladajo.



uživajte!

sinjeoka wrote on 20.12.2005 at 19:25:44:


Saj pri nas je (po moje) tud dovoljeno, vendar ker ni del 'državne religije' in  tega država pri nas ne finacira, ker pa  ne financira pa je pri nas masa folka, ki bi si sama plačevala tovrstne medicinske usluge,  premajhna, da bi se lahko pri nas tovrstna stroka sploh razvila. Zato folk hod po tovrstne usluge v države, kjer je ta masa folka dost velika, da se je razvila stroka  po zaslugi  dobrega  biznisa al pa ob podpori države.

t wrote on 20.12.2005 at 18:26:03:


To bi se lahko zgodilo v primeru, da se država v potrebi po  'državni religiji'  poistoveti z eno izmed kleriških  religij. Zato bi  se po moje  po moje tako ateisti kot pripadniki nekleriških religij (skupaj z manjšinskimi  klerirškimi religijami, ki bi ble v primeru prevlade večjih izločene) moral zavedat potrebe po oblikovanju 'univerzalne državne religije', če brez nje država očitno ne more funkcionirat.

titud wrote on 21.12.2005 at 08:59:05:



Tista svetovna etika je že en takšnih možnih skupnih imenovalcev, vendar pa bi morali še dodatno onemogočiti vsakršno možnost, da kleriki vstopijo v državo.

To da so necivilizirani zagovorniki neke svoje paraetike je lepo pokazal Hribar - torej nas na etičnem področju lahko učijo samo kot negativni zgled.

Preostane jim edino še šov biznis in klasično prodajanje "višjih smislov", za kar pa bi jih morali samo še dodatno obdavčiti. Religije bi bilo potrebno obdavčiti kot luksuz.

Lahko se gredo dobrodelnost, tako kot ostale dobrodelne organizacije, lahko se gredo tudi izobraževanje, vendar na svoje stroške...

Ravno tako me vseeno strese ob misli na univerzalno državno religijo, saj je bil to že svoje čase katolicizem, potem ga je nadomestil komunizem, sedaj pa spet na glavna vrata uletava katolicizem (je Štuhec zadnjič na nekem omizju prijavil, da sicer smo vsi enakopravni, nismo pa vsi enaki, zato morajo nekateri imeti več pravic... ima tudi v spisu od Drnija precej podobne izjave); potrebno je uvajati nek etos, ki je lahko skupen vsem religijam, ki pa sam ne bi mogel ne smel postati religija, temveč bi samo znotraj sebe dopuščal različne religiozne prakse (dokler bo še potreba takšna - u bistvu sem prepričan, da so posamezne religiozne organizacije potrebne v istem smislu kot dobrodelne).

Država bi se morala lotiti na vzgojnem področju (naveza na zgodovino, etiko, filozofijo, religije; glavni problem našega šolstva je v tem, da sploh ni nekega skupnega pregleda, ki bi se moral dogajati od začetka, ne pa da vsak čuva svoj mini vrtiček...) - pa ne tako, kot se gredo predmet etika (čeprav je to že nek korak naprej - dokler je ne bodo začeli učiti kristjani s potrdilom) - imam najstnico za sestro, pa me je presenetilo, da se ukvarjajo z idoli - in če si za domačo nalogo ne moreš iz cajtnga izstriči nobenega svojega idola, dobiš opomin (pa čeprav nimaš idolov). Kar je čista zguba časa in energije.


uživajte!

t wrote on 21.12.2005 at 09:45:34:


Kva pa vem, jest jim zavidam njihovo zavzetost  oz. vero v to, da če delajo sebi dobro  vsaj  hote drugim ne delajo slabo. Njihova vnema za poboljševanje drugih  bi bla čist o k., če bi bla sposobna predhodne samorefleksije tko kot jim jo svetuje tine. Tako poboljševanje bi pol vzajemno podpiranje in krepitev vere ateistov, ne pa vsiljevanje parcialne religije in  misionarstvo.
Quote:


Prisilt jih v nujnost kombiniranja obojega,  to je dodatnim  obdavčenje za luksuz  jih prsilit k  dobrodelnosti, za katereo se nudi dodatne oljašev oz. s subencioniranjem njihovga prsipevka k izobraževanju univerzalnih vsebin nevtralizirat dodano obdavčenje  parcialnega katehetstva....

Quote:


Po moje se tega etosa ne da potegt/izdestilirat iz religij na način, ki ne bi bil religiozen. Ne moreš od vernika zahtevat, da se odreče veri, da bo lahko parkticiral ta skupnen etos.  Po moje bi blo  bolj smiselno apleriat na  ateista,  naj  sprejeme oz. deli s teisti vero skupen etos.  

t wrote on 21.12.2005 at 14:22:23:


Svetost življenja je po moje potrebna ravno zarad religij, ker če ne  bi blo pol tud z uporabo zlatega pravila pod  določenimi pogoji dovoljeno morit: če si se  pripravljen žrtvovat oz. bit mučenik za obrambo svoje vere in odrešitev po smrti,  pol predpostavljaš tud, da bo enako motiviran tud tvoj nasprotnik (grešnik v lastni veri, krivoverec,  nevernik...), to je, da si smrt zasluži oz. zanjga predstvlja odrešitev tud če si morilcti sam.


Quote:


Probleme (med sabo in za steisti)  imajo predvsem skupnostne religije, hkrat pa majo teiste religije tud dost bogato zakladnico organizacijskih znanj in izkušenj, ki bi se jih dalo s pridom univerzalno izkoristit. Nekaj so s  tem  ekprimentirale  ideologške  organizacije, ampak niso presegle vzorcev religioznih organizacij oz jih niso ble kljub velikim ambicijam sposbne nardit za univerzalne.    

Quote:



Tko da umetnost bi blo destilirat sladkobo od zlega.  

tole
t wrote on 21.12.2005 at 14:22:23:

se da tud s pozitivko zapisat:
delaj drugemu to, kar hočeš, da bi drugi delal tebi
zlato pravilo

t wrote on 19.12.2005 at 17:41:40:


Zakaj RAJ
Vse religije nam na koncu (če ne prej) obljubljajo neko vrsto raja. Če nič drugega, jim je skpno točno to - raj, pa kakorkoli ga že imenujejo. Če pogledamo malo natančneje, ugotovimo, da imajo vse religije v bistvu istega Boga: ima sicer najrazličnejše pomočnike in imena, ampak ponavadi je glavni Bog (tisti, ki obvlada vse) en sam. In ta je tisti, ki ga iščemo. K njemu stremimo.
...
http://www.gape.org/vratavraj/

(u firefoxu dela bogo - u ie pa gut (tko kt je blo mišljeno) ... morm pogledat kaj mu je)