Treba se  je bati duhovnikov in zdravnikov, ker so to ljudje, ki 'vedo', kaj je dobro za drugega.  To so ljudje,ki vsiljujejo model načina življenja. Psihoanaliza pa je nasprotje medicine in religije, zato mora biti laična. Ne v rokah niti medicine niti duhovnikov.

Guy de Villers Grand-Champs, psihonalitik, SP 24. junija 05

Intervjuvanec v sobotni prilogi govori o aktualni razpravi, v kateri predstavniki vedenjsko-kognitivne terapije  dvomijo v strokovne kvalitetete psihoanalitikov, če niso zdravniki, psihologi ali specialisti za terapijo. Inetrvjuvanec je po stroki filozof, vprašanje laične psihonalize oz. tega, ali je lahko psihoanalitik tudi nekdo, ki ni zdravnik, pa se vleče še iz freudovih časov, saj naj bi tudi po njegovem mnenju študij medicine ne pomagal ustvariti dobrega analitika. Laičnost psihoanalize je pomebna po mnenju  guy de villersa tudi zato, ker je postala medicina medikamentozna. Človek   zaradi medikamentov  izgubi stik s seboj, ni pa guy povsem proti uporabi nevroleptikov in antidepresivov...

Lilith wrote on 27.06.2005 at 13:26:51:


Ravno tle je dilema: katero znanje je potrebno za psihonalaizo? Medicinsko?  Filozofsko? Teloško? Psihološko?... , tko da v bistvu vsako oz.  nobeno, ki bi si pshionalaizo hotelo prilastit/licencirat.


Quote:


To 'terapiranje' je bolj odsev popularne  vedenjske    psihologije amerškega tipa, ki je  tud tarča kritik analitikov.

Quote:


Dobrega psihoanalitika naredi kreacionitstični  pogled na svet, humanističen pristop, ljubezen do pacineta, govorna senzibilnost, strast... skratka  kup stvari, oki so v direktnem nasprotju  s stereotipi o psihoanlizi kot suhoparni/celeralni/redukcionistični/detreministični vedi...