exodus
Ex Member
|
Pred nedavnim sem gledal po tv, kako se nekateri Slovenci navdošujejo nad kitajsko filozofijo postavitve hišnega interiorja (same arhitekture, pohištva, rož...) in so za to storitev tudi pripravljeni mastno plačati ljudem, ki jim svetujejo, kam morajo premakniti posteljo, kam svojo pisalno mizo, a mora fotel gledati proti severu itd...
Pomislil sem, kako neumno. Sicer ne zanikam delovanje feng-shuia pri Kitajcih, ker je to del njihove tradicije, kulture in verovanja, ki se je razvijala skozi stoletja. Torej je tak način mišljenja in običaj pri njih nekaj vsakdanjega, nekaj ritualnega, ki ima simbolično vrednost, da se pri graditvi hiše posvetujejo s feng-shui mojstrem, tako kot pri nas na gostiji ne sme manjkati orehova potica in deci rujnega. Pri neazijskih kulturah, "ki se grejo" feng-shua pa je to zgolj navadna modna muha, pri čemer zopet nekdo služi na račun naivnežev.
Podobni "šišmaš" se mi zdijo tile joga-centri pri nas. Ko ljudje naivno verjamejo, da jih bodo "joga učenjaki" odrešili raznih duševnih napetosti in bodo odtlej povsem mirni in uravnovešeni brez skrbi (za vplačan denar pričakujejo protisuluge), nezavedajoč se, da se je joga pri nas skomercializirana, tega množičnega pojava nimaš pri Kitajcih, od koder pravzaprav izvira. Bolj populizirana je morda v kakšnih samostanih, kjer gre bolj za množičen pojav, seveda gledano iz našega gledišča, ampak Zahodnoevropejec ne more nikoli dojeti miselnosti in sporočilnosti budizma ali npr. hinduizma, če ni njegov duh dobesedno prežet s to filozofijo, kar pa je mogoče le, če je odraščal v Indiji ali Na kitajskem, ne pa v Sloveniji, kjer so nas vzgajali v drugačnem kulturnem ozračju in smo sprejemali drugačne vrednote.
Torej po moje še najbolj meditira in je v skladu s samim seboj ("z Bogom") čisto "povprečen" Slovenec, ki gre vsak dan z ljubeznijo na vrt ali v vinograd, morda kmet, ki s pričakovanjem gleda, kako mu klije koruza, nekdo ki neguje svoje rastlince na vrtu, nekdo, ki kljub vsakodnevnim obveznostim najde čas, da se posveča kreativnemu delu (npr. rezljanje figuric), da nekaj ustvarja, pa čeprav so to čisto neke majhne stvari, mati in oče, ki opazujeta, kako odraščajo njuni otroci in sta našla svoj čar tudi v vsakdanjih in povsem običajnih opravilih (kuhanje, pleskanje prostorij, pomoč pri domačih nalogah...) .
To, kar sem opisal zgoraj, je po moje za "povprečnega" Slovenca še najboljša oblika meditacije, nikakor pa ne iskanje "višje zavesti" v puhanju marihuane in zatapljanje v dologovezenje o nekih "karmičnih ciklusih", čakrah, ljubezni in strpnosti, ker se vse to zgolj kopiči kot mašilo v praznih in neudejanjenih besedah brez vsebine, da bi dejansko živeli po tem, da bi vdahnili dušo v mrtvo telo pri nas votle iz Vzhoda sposojene verske filozofije, akr pa je nemogoče. Ker tu enostavni ni takšnih razmer, da bi ta filozofija padla na plodna tla in uspevala, rasla. Da je V Indiji ali morda na Tibetu tak nači verovanja oz. bolje rečeno življenjski slog, kot je, je vplivalo od družbenih, političnih, geografskih do socialnih in še cel kup drugih dejavnikov. Zahodnjaki ne izpolnjujejmo niti enega pogoja, da bi se nas to dejansko "prijelo" pri nas in obradilo sadove, ker to vse je del njihove kulture, ki je mi nismo sposobni razumeti. Lahko smo le sečni, da nas ima večina vsak dan kruh na mizi, vsaj zaenkrat, hvala bogu... Iz tega izhaja prava religioznost, ko vse okušaša na lastni koži, ne pa da se s polnimi riti blebeta, besediči in dolgovezi, kako bi naj "od oka" zgledala zahodnoevropska različica indijskega verovanja, ki ji tukaj pravimo new-age in jo na nek način uteleša in predstavlja tale forum.
Nasploh je naša kultura tako raznolika od azijske, da se mi zdi žalitev za te ljudi, da nek Slovenec drdra mantre, se nekaj racionalitično loti pametovanja o verskih vprašanjih, in si misli, da če je bolj o tem poučen, kot nek nepoučen in nešolan Indijec, ki živi v slumih s peščico riža na dan, da je bolj veren in da je "zadel bistvo", da bo nekaj iztržil - da bo zato v "naslednjem življenju" NAPREDOVAL - kaki NARCISIZEM in EGOIZEM se dejansko skriva v tem, pa nihče ne pomisli... Kakšna laž je to, ko pa nihče od vas ni niti malo okusil težavnih okoliščin in revščine z nasprotjem z "majhnim" indijskim človekom, ki se eksistencialno prebija skozi dan... Torej ostajamo pri BLUZENJU in iskanju koristi zase...
LP
|