stane wrote on 30.05.2005 at 12:56:35:


na-ključ-je

V stavku, da je bila sol prvo zdravilo, prvo blago in prvi denar ni prav nobene metafore, če pa ti sol jemlješ le za metaforo, se pa seveda ne bova razumela nikoli.

Tudi tebi, brez skrbi, da bi drugače ne škrabal po internetu
Vsa voda v telesu je akumulatorska in prevodniška tekočina in mora biti slana. Soli pa imaš v sebi za en gral, 240 g v povprečju.

Avtomobilski akumulator sem dal kot primer v knjigi le za take, kot si ti, ki se na kemijo in fiziko skoraj nič ne spoznajo, da bi lažje razumeli princip delovanja organizma. Akumulatorjev pa je v organizmu, kolikor hočeš, vsaka celica ga ima in v tem ni nič nezemeljskega.

Da ti bo bliže, vzami kurje jajce, ga nežno razbij in v rumenjak porini tanko izolirano žičko enega pola milivoltmetra, v beljak pa drugo in izmeri napetost tega akumulatorja. Ph rumenjaka je 5,5 beljaka pa 8,5 in to ti bo dalo cca 80mV. Kislost dela askorbinska kislina raztopljena v slani vodi, bazičnost pa natrijev bikarbonat v slani vodi.
V človeškem organizmu je pa enako. Takih parov različnih elektrolitov v slani vodi je pa nebroj in med celičnimi in medceličnimi plazmami so različne napetosti.
Razumeš sedaj vlogo soli

Prvič, izraz sol v prehrani ne pomeni isto, kot v kemiji. V kemiji ima vsaka sol svoje ime, tudi NaCl, v prehrani pa se pojmuje sol  kot zmes različnih soli, pri čemer v visokem odstotku prevladuje ravno Na Cl, ali po domače posušena morska voda. Tudi tako imenovane kamene soli so posušena morja, stara milijone ali milijarde let in tudi v teh soleh NaCl prevladuje, ker pač prevladuje v zemeljski skorji kot najpogostejša vodotopna sol ravno NaCl.
Torej, osnovna sestava vseh soli za prehrano je več ali manj enaka, so pa danes jedilne soli praviloma rafinirane, mlete, jodirane in z dodatkom sredstev proti strjevanju, najčeše v obliki fero cianidov. Vsi ti postopki in dodatki pa imajo za posledico to, da jih organizem ne sprejema v zadostni količini brez stranskih učinkov, ki se kažejo v različnih boleznih.
Da je pa ravno dodani jod največji krivec za težave pa izhaja iz preprostega dejstva, da je kalijev jodid proti soli približno toliko bolj slan, kot je saharin proti sladkorju in današnje jedilne soli so po okusu dvakrat preslane, torej jih nikoli jedi ne moreš dodati toliko, kot bi bilo potrebno, ker bi bila jed na okus neužitna.
Krajše se skoraj ne da razložiti, kakšne so jedilne soli, kaj in kakšna je zdrava sol, si pa preberi v knjigi na mojem forumu, je pa pravo nasprotje teh, ki sem ti jih opisal, organizem jo sprejme v potrebni količini v najkrajšem času brez negativnih učinkov, ker je popolnoma enaka, kot zdrava sol v surovih naravnih živilih.

Ne, problem je v premajhni koncentraciji soli glede na zaužite kalorije in ker se organizem hoče dnevno oskrbeti z minimalno količino elektrolitov, zaužiješ pač dvakrat preveč kalorij in to je glavni vzrok bolezni in debelosti. In ker ješ več hrane, potrebuješ znova več soli in loviš svoj rep kot mačka, dokler te bolezen ne ustavi.
To je ena vrsta prilagajanja organizma, druga pa je ta, da se navadiš na zelo slano hrano in uživaš v skupnem sicer zadosti elektrolitov glede na kalorije, petkrat preveč pa joda in si sicer vitek, lahko si pa skuriš ščitnico, kožo itd in je zopet vse narobe.
Tretja in kar pogosta prilagoditev je pa ta, da ješ malo in neslano in si stalno podsoljen, bolehav, depresiven in dehidriran, kar pomeni ravno imunsko neodpornost in če imaš smolo in naletiš na virus aidsa, ne pa na katerega drugega, ki te ohranja pri življenju, imaš pač aids.
Kajti, bolezen ni nekaj negativnega, to je le reševanje organizma pred takojšnjo smrtjo, pišem v knjigi.
Zakaj je ne prebereš?

exodus wrote on 31.05.2005 at 11:43:04:

Pa praviš, da to ni tudi smola.
Glede ostalega mi pa ti povej, kaj sam misliš, s svojo pametjo, ne kaj mislijo drugi.
Dokazov o pravilnosti mojih odkritij in na njih postavljenih hipotezah pa imaš v praksi, kolikor hočeš.
To, da zaenkrat še vsi drugače mislijo od mene, pa ni noben argument proti mojim trditvam, se ti ne zdi?