Vprašajte se o vlogi sindikatov. Koga sploh predstavljajo? Ugotovili boste, da izhaja največ pripadnikov sindikata iz industrije in državnega sektorja. Hitro lahko tudi ugotovite, da sta to skupini, ki sta najbolj potrebni reform. Sindikati legitimno sledijo interesom posameznih skupin in delajo, kar je dobro za njih, nikakor pa ne za vse. Sindikati namreč predstavljajo le nekatere skupine, ne pa vseh. Rezultat tega so blokade reform, ki jih dostikrat izvajajo.

Velikokrat dajem primerjavo, da je dojemanje socialnih partnerjev o pomenu lizbonske strategije takšno, kot da bi učenec na začetku šolskega leta stopil pred tablo in izjavil, da bo letos postal najboljši v razredu, v resnici pa se sploh ne bi bil pripravljen učiti.

Katere ukrepe torej predlagate za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva?

Evropski komisar za raziskave in razvoj, ki prihaja iz Slovenije, je podvojil proračun. To je dobro, toda nikakor ne dovolj. Mislim celo, da gredo ukrepi Bruslja v napačno smer. Če primerjamo sredstva, ki jih EU vlaga v raziskave in razvoj, vidimo, da jih sploh ni tako malo. Dejansko so zelo primerljiva s tistimi v ZDA in na Japonskem. Težave so v podjetniškem sektorju, ki vlaga v raziskave in razvoj pol manj kot podjetniški sektor v ZDA in na Japonskem. In tega ni mogoče spremeniti čez noč z nekim birokratskim bruseljskim dekretom o alokaciji denarja. Manjkajo nam mehanizmi, ki bi spodbujali podjetništvo in inovativnost in povečali rast produktivnosti. Prav to je tisto, kar bi omogočilo EU, da ohrani svoj socialni model, ne pa dekreti in sredstva, namenjena zadovoljevanju potreb posameznih interesnih skupin.

Naj bom bolj konkreten. Prvič, gre za povečevanje konkurence na trgih EU (mimogrede: to je tudi ukrep, ki ga Sloveniji že dolgo priporočajo ekonomski svetovalci iz EU). Drugič, zagotoviti moramo za hitrejši vstop novih podjetij na trge, kar pomeni zmanjšati ovire, ki preprečujejo hitro ustanovitev podjetij, in, tretjič, pospešiti moramo proces povečevanja konkurence na področjih posameznih storitev, ki so pomembne za izboljšanje poslovnega okolja podjetij. Na primer: vsak, ki je v EU poskušal odpreti malo ali srednje podjetje, ve, kako naporen in drag je proces pridobivanja finančnih sredstev v evropskem bančnem sistemu.

Preprosto predlagam, da se trgi odprejo, kar bo povečalo konkurenco. Ne pridigam nikakršnih hayekovskih ideoloških smernic, samo povzemam najbolj očitno; ko se bodo trgi odprli, bomo dobili boljše storitve, kar bo pomenilo hitrejše odpiranje novih podjetij in več delovnih mest. Še enkrat, pozabite ideologijo, dovolj je dokazov, ki to potrjujejo.

Podobno kot v EU je tudi v Sloveniji precej vroča debata o slovaških reformah. Menite, da je Slovaška ubrala pravo pot?

Lahko rečem, da je vsaka država posebna ter ima svoj pristop k reformiranju in to velja tudi za Slovaško. Pri Slovakih mi je všeč, da so nehali nesmiselno in neproduktivno razpravljati. Namesto tega so se preprosto odločili za reforme in jih izvedli. Zdaj bodo videli, kako delujejo, in jih bodo ustrezno korigirali, če bodo šle stvari v napačno smer. Tega, kar so naredili Slovaki, ne bi smeli podcenjevati, kaj šele da bi vihali nosove nad njimi.

Pred časom je bilo objavljeno Sapirjevo poročilo, ki je dalo veliko dobrih predlogov za reformiranje EU. Žal se o tem poročilu govori vse manj. Menite, da Sapirjevi predlogi nimajo več nobene možnosti, da bi postali realnost?

Osebno mi je bilo Sapirjevo poročilo zelo všeč, ker je bilo zelo konkretno. Ni bilo nobenega filozofiranja in utrujajočega razpravljanja. Sapir je zelo nazorno pokazal, v čem je težava EU. Za nami je že pet let lizbonske strategije, proračun EU pa je še vedno takšen, kot da bi bila naša ekonomija v predindustrijski dobi, ne pa na pragu 21. stoletja (50 odstotkov proračuna je namenjeno kmetijstvu). Podobno je z izobraževanjem - v Evropi namenjamo 40 odstotkov manj denarja na študenta, vključenega v terciarno izobraževanje, kot v ZDA. Je to pot v družbo 21. stoletja in socialni model države? Bomo tako dosegli cilje lizbonske strategije? Pomislite samo, kakšno sporočilo nam pošilja Bruselj s svojim proračunom - že res, da si želimo imeti najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu in ohraniti socialno državo, vendar pa tako za to ne delamo ničesar.

Slovaki so iz procesa reformiranja izločili socialne partnerje, ker so ugotovili, da vztrajno blokirajo vsako reformo. Menite, da je bila takšna politika ustrezna?

Socialni partnerji so resnično bojkotirali in zavračali vsak poskus reform v slovaškem gospodarstvu. Toda, da bi razumeli, zakaj je do tega prišlo, je treba poznati ozadje. Dejstvo je namreč, da so bili slovaški sindikati nekdanji socialistični sindikati, predstavniki delodajalcev pa so bili ljudje, ki jih je nastavil Mečiarjev režim. Bilo je povsem logično, da bodo poskušali blokirati karkoli in ustavljati vlado na vsakem koraku. Na neki točki je bilo slovaški vladi dovolj in odločila se je, da ne bo več iskala konsenza s socialnimi partnerji, ki imajo druge motive in jim ne gre za uspešno reformiranje gospodarstva. Kar je sledilo, je bila popolna katastrofa za slovaške sindikate, ki pa so si navsezadnje opomogli na čisto novih temeljih in z drugačnim odnosom do slovaških delavcev.

Popolnoma drugačno je bilo socialno partnerstvo na Irskem. Zagovorniki nizkih davkov radi dajejo Irsko za primer gospodarskega razcveta ob nizkih davkih, etatisti pa postavljajo Irsko kot zgled gospodarskega razcveta, povzročenega z evropskimi sredstvi. Jaz mislim drugače, mislim, da gre zasluga socialnim partnerjem. Delojemalci in delodajalci so se ob irski stagnaciji sestali in se vprašali, kaj lahko naredijo, da bodo irsko gospodarstvo pognali na pot razvoja. Drugače od socialnih partnerjev na Slovaškem, pa tudi v Nemčiji, so bili pripravljeni na radikalne reforme, ker so vedeli, da lahko le tako svojim državljanom omogočijo spodobno življenje.

Toda to je v evropskih razmerah redkost. Evropski sindikati in socialni partnerji se radi sklicujejo na Irsko, v ozadju pa imajo čisto druge načrte. Če sindikati ovirajo reformiranje gospodarstva, se mora vlada vprašati, kdo je bil izvoljen za to, da vodi gospodarsko politiko: sindikati ali vlada? Sindikatov nihče ni izvolil in predstavljajo interese le nekaterih interesnih skupin, nikakor pa ne vseh državljanov. Njim državljani nismo dali mandata, da odločajo o naši prihodnosti, dali smo ga vladi. In če sindikati zavirajo reforme, ni nobenega razloga, da bi nadaljevali tak nesmiselni dialog med socialnimi partnerji.

sinjeoka bo demantirala samo sebe:

Ljubljana, 26. aprila (STA) - Zaradi pritoka tuje delovne sile slovenski trg dela ni ogrožen, trenutna migracijska politika pa je ustrezna, saj delodajalcem omogoča nadomestitev delovne sile, ki je ni mogoče dobiti na domačem trgu dela, pri čemer pa daje prednost domačim brezposelnim osebam in z njimi izenačenim osebam - gre za državljane novih držav članic Evropske unije ter Irske, Švedske in Velike Britanije - ocenjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ob prvi obletnici vstopa Slovenije v EU.

Kot je znano, z vstopom v EU v Sloveniji veljajo trije režimi zaposlovanja tujcev: za državljane petnajstih "starih" držav članic EU, za državljane novink ter za državljane tretjih držav. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh vlade, so na Zavodu RS za zaposlovanje v obdobju od 1. maja 2004 do 31. marca 2005 zabeležili skupaj 3941 prijav državljanov EU, državljanom tretjih držav pa je bilo izdanih 38.206 veljavnih delovnih dovoljenj.

Pred vstopom Slovenije v EU (30. aprila 2004) pa je bilo vseh veljavnih delovnih dovoljenj blizu 40 tisoč, od tega 779 za državljane držav EU-15 ter 557 za državljane novih držav članic EU. Druga veljavna delovna dovoljenja so bila izdana državljanom tretjih držav, med njimi večinoma državljanom držav z območja nekdanje Jugoslavije.


Kot omenjeno, so na zavodu v obdobju od 1. maja 2004 do 31. marca 2005 zabeležili skupaj 3941 prijav državljanov EU. Od tega je bilo 1154 prijav zaposlitve; največ rednih delovnih razmerij so od lanskega maja v Sloveniji sklenili državljani Slovaške (642), Češke (124), Madžarske (176) in Poljske (163), predvsem pa gre za zaposlitve v gradbeništvu, zaposleni pa so tudi kot vozniki, plesalke, mesarji, varilci in ključavničarji.


Po lanskem 1. maju je bilo na zavodu prijavljenih 2560 državljanov držav EU, ki prek svojih podjetij opravljajo storitve. Med njimi je bil največji delež Slovakov (1358), Italijanov (417), Avstrijcev (254) in Poljakov (149). Državljani Slovaške in Poljske v Sloveniji izvajajo storitve predvsem na področju gradbeništva, kot varilci, pomožni in gradbeni delavci. Državljani Italije opravljajo storitve predvsem v zabavnem programu, kot artisti, estradni umetniki, ki nastopajo v Sloveniji krajši čas (dan ali dva). Lani jih je bilo v Sloveniji 260, v prvem tromesečju tega leta pa 78. Državljani Avstrije izvajajo storitve kot direktorji podjetij, kot strokovnjaki na področju elektrotehnike, pa tudi v gradbenem sektorju.


Na podlagi pogodbe civilnega prava (gre za individualno opravljanje dela z naročnikom delodajalcem, npr. sezonsko delo) je zavod zabeležil 227 prijav.


Državljanom tretjih držav je bilo po podatkih zavoda konec letošnjega marca izdanih 38.206 veljavnih delovnih dovoljenj, od tega za državljane držav nekdanje SFRJ 36.205, za ostale pa 2001 veljavnih delovnih dovoljenj.


V obdobju pred vstopom Slovenije v EU pa je bilo, kot omenjeno, vseh veljavnih delovnih dovoljenj 39.971 (od tega 21.617 delovnih dovoljenj, 12.296 dovoljenj za zaposlitev in 6001 dovoljenj za delo). Za državljane držav EU-15 je bilo izdanih 779 veljavnih delovnih dovoljenj, kar je predstavljalo dva odstotka vseh veljavnih delovnih dovoljenj. Od tega je bilo največ veljavnih delovnih dovoljenj izdanih državljanom Italije (199), Avstrije (172), Francije (139) in Velike Britanije (75).


Za državljane novih držav članic EU je bilo pred lanskim 1. majem izdanih 557 ali 1,4 odstotka vseh veljavnih delovnih dovoljenj, in sicer največ državljanom Slovaške (446), Češke (59), Madžarske (38) in Poljske (25).


Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pristopna pogodba na področju prostega pretoka oseb določa do 7-letno prehodno obdobje za prosto gibanje delavcev iz osmih novink (izjema sta Ciper in Malta) in starimi 15 članicami EU ter državami Evropskega gospodarskega prostora (EEA) - gre za Islandijo, Lichtenstein in Norveško. Slovenija je za vse države, ki so izkoristile možnost uveljavitve prehodnega obdobja, uveljavila načelo vzajemnosti, kar pomeni, da v času prehodnega obdobja proti vsaki članici, ki se je odločila za zaščitne ukrepe, uveljavlja enakovredne ukrepe.


Ker so Švedska, Irska in Velika Britanija na podlagi nacionalne zakonodaje liberalizirale dostop na svoje trge dela za slovenske državljane, je Slovenija na podlagi vzajemnosti za državljane teh treh držav sprostila dostop na svoj trg dela. To pomeni,da državljani teh držav za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Državljani drugih držav EU-15 in EEA, ki uveljavljajo prehodnos odbobje, pa se v Sloveniji zaposlujejo v skladu z zakonom o zaposlovanju in delu tujcev in za zaposlitev v Sloveniji potrebujejo delovno dovoljenje.


Med novimi državami članicami je od 1. maja 2004 v veljavi prosto gibanje delavcev - državljani novih držav članic za zaposlitev v Sloveniji torej ne potrebujejo delovnega dovoljenja.


Državljani tretjih držav pa za zaposlitev v Sloveniji potrebujejo delovno dovoljenje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vsako leto izda uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s katero omejuje število državljanov tretjih držav na slovenskem trgu dela (uredba je bila prvič sprejeta v letu 2004).


Na ministrstvu še poudarjajo, da se v Sloveniji pri zaposlovanju prednostno obravnavajo slovenski državljani in z njimi izenačeni državljani novih držav članic ter državljani Švedske, Irske in Velike Britanije. Državljani starih držav članic EU in EEA pa imajo pri zaposlovanju prednost pred državljani tretjih držav.


Na ministrstvu tudi redno spremljajo stanje na trgu dela, da bi lahko ob motnjah pravočasno ukrepali. Če bi se zaradi povečanega zaposlovanja tujcev pokazale motnje na slovenskem trgu dela, ima Slovenija namreč na voljo več ukrepov. In sicer za omejevanje državljanov tretjih držav določeno kvoto delovnih dovoljenj, s katero že drugo leto omejuje njihovo število. V primeru povečanega zaposlovanja delavcev iz novih držav članic pa ima Slovenija možnost Evropski komisiji predlagati uvedbo varnostne klavzule zoper katerokoli novo državo članico, če v času prehodnega obdobja ugotovi, da ima ali pričakuje resne motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali ravne zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu.

Število prebivalcev Slovenije (spet) padlo
Padec predvsem na račun moških
J.Z./STA, Sre 27.04.2005, 09:46

Ljubljana - V Sloveniji je konec lanskega leta (31. decembra) živelo 1.997.590 prebivalcev, od tega 1.020.538 žensk in 977.052 moških. Po podatkih statističnega urada se je število prebivalstva v primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta tako zmanjšalo za 1107 oseb. Ob tem velja omeniti, da je do zmanjšanja prišlo na račun moške populacije, saj se je število žensk v tem obdobju povečalo za 106.

Povečalo pa se je število slovenskih državljanov, in sicer z 1.984.162 (30. september) državljanov na 1.984.422. Konec decembra je v Sloveniji sicer živelo 1.953.305 državljanov Slovenije, medtem ko so preostali začasno bivali izven meja domovine. Na sončni strani Alp pa je živelo tudi 21.998 tujcev s stalnim prebivališčem in 22.287 z začasnim prebivališčem, kažejo podatki Statističnega urada

--------------------------------------------------------------------
No, sej bo, mogoče bomo pa čez 20 let izumrli, pa bo Slovenija postala le Administrativna država...

Nadaljevanje skrbi za Slovenijo .

O teh vprašanjih se je tule že marsikaj napisalo, na precej podoben nacin. No zanimivo je, da se tudi v vrhu slovenske smetane, tega tudi drugi vse bolj zavedajo:

Sobotna priloga DELO (intervju z Mico Mrkaicem)

Greh bi bil, ce ne bi sprejel Janševe ponudbe
JENKO Miha, Sob 14.05.2005
Orodja

Na pogovor, ki je na njegovo željo potekal v enem od lokalov v ljubljanskem Koloseju, se ni pripeljal, kot bi nemara kdo pricakoval, z ameriško limuzino, temvec je izstopil iz malega clia. Dr. Mico Mrkaic, 36-letni predsednik Strateškega sveta za gospodarski razvoj pri predsedniku vlade, nam je najprej zaupal, da obožuje kultne crno-bele detektivske filme iz sredine prejšnjega stoletja ter romane Dostojevskega in Bulgakova. Pravi, da je klasicni liberalec oziroma libertarec, da bi bolj obdavcil avtomobile in seveda uvedel enotno davcno stopnjo. Slovenskega modela kapitalizma v 21. stoletju ne bi gradil po ameriškem, marvec po nizozemskem vzoru. »Liberalizacija gospodarstva je zelo 'v zraku'. Zdaj se to lomi,« je povedal.
O odstopu še ne razmišlja, ceprav vlada že skoraj sistematicno zavraca nasvete strateškega sveta.

Zakaj ta petek ni bilo predvidene seje strateškega sveta?
Ni je bilo mogoce sklicati na ta dan zaradi službenih potovanj in obveznosti clanov.

Kaj je bistvo davcne reforme, ki jo nameravate predstaviti na prihodnji seji strateškega sveta?
Radikalna poenostavitev davcnega sistema. Vsi dohodki (dohodek iz dela, dobicek, dividende, obresti) se obdavcijo po eni in enotni davcni stopnji med 20 in 30 odstotki. Predlagali bomo tudi enotno davcno stopnjo DDV brez kakršnih koli izjem. Za to gre. Drugi cilj je razbremenitev cene dela za najbolj izobražene. Ce hocemo konkurirati najrazvitejšim državam, si ne moremo privošciti, da imamo skoraj najbolj obdavceno izobraženo delovno silo na svetu.
No, ta seja sveta bo zelo pomembna, ker utegnete po njej ostati brez nekaj clanov. Podpredsednik sveta Jože P. Damijan je za Delo nedavno povedal, da »bomo vladi na naslednji seji sveta predlagali še korenito davcno reformo. Ce bo ignorirala tudi to priporocilo, smo se odlocili, da bo vecina clanov kolektivno odstopila.«

Vas skrbi, da boste ostali brez dobre polovice sveta?
Ne skrbi me. Predlog davcne reforme je kakovosten. Vlada bo o njem morala dobro razmisliti. Glede tega, ali bom ostal brez polovice sveta ali ne: ce se bo to zgodilo, bo pac treba razmisliti, kako naprej in pod kakšnimi pogoji. Za zdaj ne bi špekuliral. O tem bomo govorili, ce se bo zgodilo.

Ste glede na nekatere odzive v javnosti res nekakšen »demon neoliberalizma«, ki zavraca gradualizem kot etablirano in domnevno uspešno gospodarsko politiko zadnjih 10, 15 let, ki bi mirno razprodal slovensko lastnino v bankah in zavarovalnicah, odpravil vse nepotrebne subvencije kulturnikom, zdravstvo in bolnišnice pa brez usmiljenja postavil na trg po ameriškem modelu?
Ce greva po vrsti, kaj je neoliberalizem? O tem se ogromno govori, vendar neoliberalizem v ekonomski stroki ne obstaja. Avtoritativni slovar ekonomskih pojmov, ki ga izdaja sloviti MIT, pojma neoliberalizem ne pozna. Ko sem poiskal njegovo definicijo na Wikipediji, sem našel dve. Po eni so neoliberalci tisti, ki se zavzemajo za to, da se država umakne iz gospodarstva povsod tam, kjer ne proizvaja javnih dobrin, in se zavzemajo za odpravo protekcionizma, nekateri bi temu rekli, da so za globalizacijo. Ce je to neoliberalizem, potem sem absolutno za. Gradualizem bi zavrgel.

Zakaj?
Gradualizem se na površini kaže kot zelo uspešen pristop, gospodarska rast je razmeroma visoka, inflacija pada itd. A ideologi gradualizma ne povedo, kakšna strukturna nesorazmerja so se nakopicila zaradi našega gradualizma. V Sloveniji smo pri dnu lestvice po deležu ljudi, starih od 55 do 64 let, v delovni sili. To je rezultat gradualizma – prezgodnje upokojevanje ljudi, ki bi bili drugace brezposelni. S tem se prelaga trajno breme na mlajše generacije, se pravi na vas in name. Uspeh gradualizma je bil kupljen s takšnimi strukturnimi nesorazmerji. Potem subvencioniranje neperspektivnih podjetij, umetno vzdrževanje pri življenju nekaterih gospodarskih bolnikov – tak gradualizem, ki se kaže navzven kot uspešen, je bil de facto placan z velikimi ekonomskimi stroški, ki jih ni še nihce pravilno ovrednotil. Ko se je govorilo o gradualizmu, je bila pogosto omenjena tudi politika Banke Slovenije. Tedaj so alarmisti gradualizma govorili, kaj se bo zgodilo potem, ko bo tecaj fiksiran. In kaj se je zgodilo, ko je bil tecaj fiksiran? Nic. Govorili so o izgubi najprej 70 tisoc in nato 57 tisoc delovnih mest. Koliko je bilo dejansko izgubljenih delovnih mest? Zaradi politike tecaja nic. Izgubljena bodo, ce bodo, zaradi tega, ker nimamo primerjalnih prednosti v teh industrijah, zaradi odlocitev menedžmenta in zaradi relativne cene našega dela.

Greva naprej, bi res mirno razprodali »sveto« slovensko državno lastnino v bankah in zavarovalnicah?
Jaz bi jo prodal najboljšemu ponudniku, to ni razprodaja. Cilj države ni, da proizvaja barve in opravlja bancne storitve, temvec da skrbi za uveljavljanje pogodb, da šciti manjšine pred terorjem vecine, da skrbi za javni red in mir in da nas varuje pred epidemijami in zunanjimi sovražniki. V klasicnih vlogah, kot je sodstvo, naša država ne deluje tako dobro, da bi lahko rekli, da ima presežno energijo še za to, da bi upravljala z bankami. To »sveto« lastnino je treba prodati najboljšemu ponudniku, domacemu ali tujemu. S tem bi se vzpostavila neka normalna gospodarska struktura.

Bi odpravili vse subvencije kulturnikom?
Vseh ne, samo tistim kulturnikom, ki ne proizvajajo eksternalij.
Bi bolnišnice in zdravstvo brez usmiljenja postavili na trg po ameriškem modelu?
Tukaj lahko ameriški model mirne duše izpustimo. Gre za francoski model, po katerem je 75 odstotkov bolnišnic že zasebnih. Pa vemo, da je Francija socialna država. Lahko govorimo o nemškem modelu, kjer je polovica bolnišnic v zasebni lasti, in tudi Nemcija je socialna država. Sem zelo za privatizacijo zdravstva. Njegov koncni cilj ni v tem, da je v državni lasti, temvec v tem, da cim ucinkoviteje opravlja storitve za državljane. Lastnina bolnišnic in placevanje storitev sta dve razlicni stvari. Država je lahko socialna, pa ima vse bolnišnice v zasebni lasti. Bistveno pri socialni državi je, da se za vecji delež storitev placuje solidarnostno in da jih izvaja najucinkovitejši ponudnik. Ce stopimo v naše zdravniške cakalnice in bolnišnice, že na prvi pogled opazimo, da zdravstveni sistem ni ravno simbol ucinkovitosti.
Vlada je strateškemu svetu primazala že dve klofuti; prvic tedaj, ko ni upoštevala vašega predloga za zamrznitev davcne reforme, zdaj pa je kljub opozorilom nekaterih clanov strateškega sveta sprejela dosledno usklajevanje pokojnin s placami, ki vodi v vecji primanjkljaj in javni dolg. Avtoriteta strateškega sveta in vas osebno je s tema dvema zavrnitvama precej naceta.
Je pac prišlo do nesporazuma. Tu je vec stvari. Pricakovanja v zvezi z vlogo strateškega sveta so bila zelo napihnjena. V vašem casopisu je izšel clanek Roka Praprotnika z naslovom Janša ustanavlja nadministrstvo. Bil je izrazito tendenciozen in ni temeljil na dejanskem stanju. Ce bi gospod Praprotnik prebral akt o ustanovitvi strateškega sveta, bi ugotovil, da ne gre za nadministrstvo, temvec za svetovalni in posvetovalni organ. Ker je vaš casopis zelo bran, ste med novinarji ustvarili pricakovanje, da bo šlo dejansko za neki supermocan organ, ki bo lahko delal cudeže, a v resnici ni tako. Potem je prišlo do kolizije med velikimi pricakovanji in tem, kar svet dejansko lahko naredi.
Poglejte, realnost je taka, da je vlada strateškemu svetu zavrnila dve strateško pomembni zadevi: ni zamrznila davcne reforme in ni sprejela poziva, naj ne usklajuje pokojnin s placami, ker bodo mocno nacete naše javne finance.
To je res.

Ali ste zato kaj protestirali pri predsedniku vlade?
Imeli smo interne razprave o tem in njihovih vsebin seveda ne bom javno razglašal. Povedal sem mu svoje mnenje, ki je jasno. Stališce strateškega sveta in posameznih clanov glede potencialne nevarnosti tega usklajevanja je javnosti znano. V internih diskusijah smo to podrobno premleli. Mi smo odgovorni stroki, vlada pa je zavezana tistim, ki so jo izvolili, in koaliciji. Ce hocejo svoj program spraviti skozi parlament, morajo imeti delujoco koalicijo. Gre za to, da imamo razlicne interese in razlicna obcinstva, ki smo jim odgovorni.
Naposled ste vi in vlada odgovorni slovenski javnosti in davkoplacevalcem.
Mi smo odgovorni strokovno.

Koliko vaših predlogov mora vlada še zavrniti, da se boste odlocili za odstop?
Ne gre toliko za število, ampak za vsebino predlogov.

Ali imate obcutek, da se premier Janša zaveda posledic svojih ekonomskih odlocitev, denimo, ravno kontroverznega usklajevanja pokojnin s placami?
Uh, o tem težko sodim, ker on ni ekonomist. Dvomim, da je vse natancno preracunal. Glede na to, da ni tehnicno izobražen kot ekonomist, menim, da ni preracunaval, upam pa in zdi se mi, da ima na to intuitiven pogled.
Verjetno mu je financni minister Andrej Bajuk le povedal, da bo usklajevanje pokojnin s placami samo prihodnje leto prineslo za 12 do 14 milijard tolarjev dodatnih proracunskih stroškov, pozneje pa bodo ti izdatki iz leta v leto vecji. Ali pa ne?
Preprican sem, da mu je. A eno je, ko slišite, da gre za 12 do 14 milijard, in drugo, ko to vizualizirate. Do leta 2008 bodo dodatni izdatki za pokojnine vec kot 50 milijard tolarjev. Za ponazoritev z vizualizacijo vas bom vprašal, ali bi s tem denarjem lahko zgradili mesto Tržic.
Hm, omenjena vsota znaša, preracunano, dobrih 200 milijonov evrov, kar ni ravno malo ...
Milijarde so abstraktne, vendar bi s tem denarjem lahko zgradili Tržic. Ce predpostavljate, da gre za 200 milijonov evrov, in racunate, da stane kvadratni meter stanovanja tisoc evrov, bi s tem denarjem zgradili dva tisoc petsto stanovanj, velikih 75 kvadratnih metrov. Ce pomnožite s štirimi prebivalci na stanovanje, je to 10 tisoc ljudi. In smo pri velikosti Tržica in še cez. Recimo, da zmanjšamo število ljudi na pet tisoc in poskrbimo za infrastrukturo, pa smo tam. Ce številke vizualizirate, so zadeve ogromne. Mislim torej, da premier pozna številke, a dvomim, da jih je vizualiziral.

Ali ste v strateškem svetu že preracunali, koliko nas bo – ob kontroverznem usklajevanju pokojnin z rastjo plac – še stalo uresnicevanje koalicijske pogodbe in predvolilnih obljub?
Ta izracun je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Tam so delali dolgorocne projekcije. Celo po dokaj optimisticnih scenarijih lahko do leta 2050 pricakujemo ob zdajšnjem predlogu javnofinancni primanjkljaj do 10 odstotkov BDP. Tukaj gre za zelo velike obremenitve. To samo pomeni, da takšno usklajevanje pokojnin s placami dolgorocno ne bo mogoce. Tako lahko zdržimo najvec kakih pet let.

Zakaj ste se potem sploh odlocili za clanstvo v nadzornem svetu Petrola?
Zato, da bom pripravil program in predstavil vodstvu, kako naj bi se podjetje vedlo v razmerah liberalizacije. Tudi drugace se bom zavzemal, da se ta sektor pri nas liberalizira. Pozval bom državo, da se umakne iz Petrola in da se ta dokoncno privatizira. Pomembno je odpraviti veliko vlogo države v gospodarstvu. Državna podjetja so dokazano manj ucinkovita. Poleg tega se bojim, da bo sedanja oblast izkoristila nadzorne svete za to, da bo nagrajevala svoje vojšcake, kar bi bilo zelo škodljivo

Dokoncanje privatizacije NLB in privatizacija Telekoma, NKBM in Zavarovalnice Triglav so štirje privatizacijski projekti, ki cakajo na izpeljavo. Vlada za zdaj ni pripravila niti izhodišc za modele, po katerih naj bi privatizirali omenjene družbe. Kako vi gledate na omenjene štiri projekte?
Vladi smo že dali priporocila za privatizacijo. Tam, kjer je vloga države majhna, naj se takoj umakne in spremeni svoje naložbe v portfeljske in jih odproda. Tam, kjer je delež države vecji, denimo, v Telekomu, pa naj svoj delež proda bodisi strateškemu partnerju bodisi na javni ponudbi.

Kolikšen delež naj bi država še obdržala v NLB?
Nikakršnega. To je moje osebno stališce.
Zanimivo, podpredsednik strateškega sveta Jože P. Damijan nam je povedal, da naj bi po njegovem država v NLB obdržala 26-odstotni delež.
Njegovo stališce je pac drugacno. Jaz pa menim, da naj bi država v vseh štirih primerih, ki ste jih navedli, imela 0-odstotni delež.

Zakaj?
S tem bi povecali ucinkovitost, vprašati pa se moramo tudi, kaj je primarna vloga države. Ce bi, recimo, imeli zelo dobro sodstvo in kakovostne državne menedžerje, bi si država morda lahko privošcila, da svojo energijo porablja za bancništvo. A bojim se, da ni tako.
Se vam zdi primerna holdinška združitev NLB in Zavarovalnice Triglav?
Tu gre za dve stvari, kaj bomo od tega imeli davkoplacevalci in porabniki in kaj drugi državljani. Ce ne bo prišlo do zlorabe tržnega položaja, kar je vprašanje za gospoda Plahutnika, je zadeva naceloma možna. Ce se s tem poveca ucinkovitost, je v redu, ce pa se ohranita obe podjetji v državni lasti, sem absolutno proti.

Kljucni vladni gospodarski cilj je izpolnjevanje pogojev za prevzem evra. Kaj morata vlada in Banka Slovenije postoriti, da bo inflacije letos res le 2,5-odstotna (povprecje leta)?
Banka Slovenije kaj vec ne more storiti. Tecaj je fiksiran, monetarna politika je s tem izgubila svojo kontrolo.
Obrestne mere še lahko spreminja.
Vendar z njimi zaradi fiksnega tecaja ne more zelo mocno manipulirati. To lahko vpliva na kapitalske tokove in na zmožnost vzdrževanja tecaja. Centralna banka ima v bistvu zvezane roke.

Kaj pa vlada?
Vlada ima pod nadzorom 13 odstotkov nadzorovanih cen. Še naprej mora nadzorovati trošarine in z njimi poskušati zmanjševati vpliv cen nafte na naše gospodarstvo.
Kako gledate na zakonsko pobudo ministra Žagarja, da bi se zadolževanje obcin lahko povecalo z 10 na 20 odstotkov proracuna? S tem bi povecali posojilno maso in pritisk na obresti.
Meni to ni všec. Odvisno je tudi, kakšen bi bil nadzor takega zadolževanja. Ce jim damo proste roke za zvišanje z 10 na 20 odstotkov, imamo problem. Saj vsi vemo, kaj bi naredili župani pred volitvami. Sem absolutno proti temu, ker lahko stvari povsem uidejo izpod nadzora.

Zdaj je še cas, da ukrepate. Boste premieru predlagali, da vlada ne sprejme omenjene zakonske novele?
Ne morem odgovoriti v imenu strateškega sveta, vendar kot Mico Mrkaic, ekonomist, sem absolutno za to, da obcine tega darila ne dobijo.

Sami se razglašate za libertarca, klasicnega liberalca. Kako liberalna pa je vlada, ki ji vi svetujete?
Liberalizacija gospodarstva je zelo v zraku. Zdaj se to lomi. Ce bo vlada šla v liberalizacijo, bo s tem izpolnila svojo libertarno zavezo. Tudi v koalicijski pogodbi je omenjen umik države iz gospodarstva. Potencial za to obstaja. Ce gledamo na liberalizacijo na trgu zdravstva, šolstva in kulture, potem nekateri v šolstvu nimajo težnje, da bi se te storitve privatizirale. V zdravstvu so bili narejeni prvi koraki, minister Brucan je naklonjen privatizaciji, kar je zelo v redu. Drugje se pustimo presenetiti. Kar pa zadeva civilno libertarne zadeve, denimo benevolenten odnos do drog, tega v tej vladi ni, ker je desna vlada, ki ima trši odnos do t. i. grehov. Ni možnosti, da bi prišli do sistema kot na Nizozemskem, kjer imajo legalizirano prodajo mehkih drog in prostitucijo. Kdor je libertarec, se mora zavzemati za oboje in sam to pocnem že precej casa. Najvec, na kar lahko racunamo, je polovica libertarstva.

Na Vecerovi spletni strani sem prebral izjavo nekoga, ki pravi, da »ima obcutek, da Mrkaic živi v Angliji, in to pred sto leti. Ce želi Janša dobiti prihodnje volitve, naj se ga cim prej znebi, saj mu dela samo škodo.« Vaš komentar?
To ni edina izjava v tem slogu. Slišal sem že za govorice, da sem Cijin agent. To je groteskno. Ce bo Janša menil, da mu delam škodo, se me bo pac znebil. To je lahko njegov politicen racun. Ce je tovarišev, kakršen je omenjeni komentator, v naši državi precej, se mu bo to kratkorocno politicno izplacalo. Jaz se ne zavzemam za Anglijo 19. stoletja, temvec za konkurencno Evropo 21. stoletja. To so v Evropi že spoznali vsi, poglejte lizbonsko deklaracijo, poglejte vse te reforme, ki jih izvajajo propulzivne evropske države – to so tudi moji predlogi. Janša me lahko mirne duše odstavi ali žrtvuje, vendar bo s tem žrtvoval tudi našo gospodarsko prihodnost.

Kakšna pa bi morala biti slovenska oblika kapitalizma 21. stoletja? Bi izbrali ameriški ali danski model?
Ce bi izbral model, bi se odlocil za nizozemskega. Danski mi ni všec, ker ima prevec regulacije in je paternalisticen. Ameriški je neprimeren, ker je socialno zelo neliberalen. Poglejte, kaj je Clinton delal v vojni proti drogam. Poleg tega imajo tam drugo najvecjo zaporniško populacijo na svetu, v glavnem zaradi te svete vojne proti drogam, ki je posledica teženj ekstremisticnih puritancev. Trenutno je dalec najboljši kompromis Nizozemska: tam imajo zelo visoko produktivnost dela, družba je izredno libertarna, visoko izobražena, res pa je, da imajo še vedno zelo visoke davke.

titud wrote on 18.05.2005 at 14:07:19:


ne glede na to, da sem na temle forumu skasirala od tega da sem "indoktrinirana", "krščanarka", "sredinsko mlačnjaška" and so on ...

pa mi je drža v smislu, zato ker Janša, Rop, Mencinger, Mrkaić, Papež, EU (po potrebi vstavi) trajba neko idejo in je nekdo, ki ga cenim proti/za sem tudi jaz za/proti

drža nevredna kogarkoli, ki sebe imenuje za "intelektualca" (ama ja imanentno slovenskemu družboslovcu)

oziroma, vsi enaki vsi enakopravni vsi uboge ovce ...

drugače pa slovenska družba se trenutno nahaja med Scilo in Karbido ... ali žrtvovat določen procent  polenjenih ljudi v korist celotne družbe in jim odrezat socialne pravice, ali v imenu "socialne pravičnosti" potopiti vso družbo ...

Eskimi so našli zelo inovativen odgovor ...

Gru Gru wrote on 18.05.2005 at 10:14:39:

to bi blo men sicer sprejemljivo, da človk ni v breme družbi in da zato dela - skrajšan delovni čas - opravlja bolj kot ne svetovalne dejavnosti
pri takih pogojih dela, kot pa veljajo danes, se ne strinjam da naj človek dela do 65 leta 40 ur na teden
nope
četudi mu dopust z leti narašča
če bi dvakratno narašču ...
al pa kej ...



Gru Gru wrote on 18.05.2005 at 10:14:39:

no to mi je pa že zanimivejši podatek
herez UTD

kaj so uni 'transferji'?
in kam gre ostalih ... 5/6 keša?
... po postavkah ...
se to da zvedet kje?
za kolk cajta te številke veljajo?


pri zdravstvu smo se naučil kako varčujemo ... najboljš ... tko da smo zdravi ... bolj ... da smo manj obremenjeni ...
in tako dalje ...



drgač je pa dobr reku ...
imho ...