Quote:


No, to pa je lep dokaz, da je življenje nad logiko.

In prav je tako.

Quote:


Zakaj pa misliš, da bi ti  koristilo, če bi ti kdo napisal, da ve kdo je ?

S sprejemanjem je pač tak, da je odvisno od našega počutja in od tega, kako smo sami zadovoljni s sabo in svojim življenjem.
Če nisi zadovoljna s sabo, potem ne bo sprejemanja, od drugih pa predvsem zavrnitve.
Zakaj si nezadovoljna s svojim življenjem ? Kaj misliš, da bi te osrečilo ?........

Pa tudi ta new agerska logika in  ideje o popolnosti, te bodo le še bolj zmedle.

enkrat sm nekje prečital:
-razsvetljenje pomeni odsotnost..
-največ stvari se zgodi ko te ni, tud razsvetljenje..
-ko si, tedaj obstaja ego in s tem delitev na jaz, ti-drugi,..(obstaja pa samo eno, modreci zanikajo še to ENO in pravijo da obstaja samo NIČ čiste praznine)

tole si zdaj lahko vsak po svoje razlaga,.. splošen problem nerazumevanja tega je ravno v tem, da so izreki prosvetljenih ljudi pisani v stanju neuma-nad logiko, mi pa smo v svetu iluzije uma, zato je nam tole lahko zmešnjava za um..če resnično hočeš razumet, potem ne preostane druga kot da izklopiš vse stvari v glavi totalno izključiš um in se prepustiš tem besedam
ozr.eksistenci, bogu,..

Jaz sem pa zadnjič prebrala eno luštno, ko je en obupan končno prepustil Bogu vse svoje kakor otrok svoje igrače. Čez čas je postajal nestrpen, ker Bog še vedno ni ničesar ukrenil. Bog mu je odvrnil, kako bi lahko vendar storil kaj zanj, če še zmeraj stoji zraven in ga kontrolira kaj je storil.

Če Bog odlaša, še ne pomeni, da ne bo ničesar ukrenil.

titud wrote on 05.05.2005 at 09:14:17:


A ni lih to povedala Lilith???

O SVOBODI

In kaj je drugega svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi
postali svobodni?

če je zakon, ki ga hočete ukiniti, nepravičen, vam povem, da ste ta zakon sami
zapisali na svoje čelo.

In če hočete pregnati strah, vam pravim, da je sedež tega strahu v vašem srcu
in ne v roki, ki se je bojite.


(Kahlil Gibran)

titud wrote on 05.05.2005 at 10:30:23:


"Zajebov" si vse v kompletu. Kje si potegnil analogijo s svarilom pred vednostjo in nevarnostjo obstoja odgovorov mi res ni jasno.
No, kakor komu paše.

Lilith wrote on 04.05.2005 at 19:49:40:


Ko sem bral tole sem pomislil, na  Jungovo izkušnjo z njegovim očetom, ki je bil protestanski pastor in je kot mladenič  z njim pogosto diskutiral o teoloških zadevah.

V knjigi Spomini, sanje, misli pravi takole :."....Teologija naju je odtujila. To sem znova občutil kot usodni poraz, v katerem se sicer nisem čutil osamljenega. Imel sem temno slutnjo, da se je moj oče neizbežno vsal v svojo usodo. Bil je osamljen ni imel nobenega prijatelja, s katerim bi bil lahko govoril, ali pa vsaj nisem poznal nikogar v našem okolju, od kogar bi lahko pričakoval, da bo našel odrešujočo besedo. Nekoč sem ga slišal moliti  - obupno se je bojeval za svojo vero. Bil sem hkrati pretresen in ogorčen, ker sem videl kako brezupno je pripadal cerkvi in njenemu teološkemu mišljenju. Le-ta ga je izdajalsko  zapustila, potem ko mu je zagradila vse možnosti, da bi mu neposredno uspelo priti do Boga...... Kaj pa so bili ljudje ? Ob  rojstvu so bili neumni in slepi kot mladi psi, kot vse božje stvaritve, opremljeni z najbolj skromno lučjo, ki nikakor ne more razsvetliti teme v kateri blodijo. To, da ni nihče od meni znanih teologov z lastnimi očmi videl " luči, ki sveti v temi ", saj  sicer ne bi poučeval " teološke religije ", mi je bilo neizpodbitno dejstvo in o tem sem bil prepričan. S " teološko religijo" si nisem mogel pomagati, saj ni ustezala mojemu doživetju Boga. Brez upanja na spoznaje je zahtevala vero. Prav za to si je z velikimi napori prizadeval moj oče, pa se mu je izjalovilo...."

No, sam osebno poznam veliko t.i. verujočih ljudi, ki se jim to isto dogaja, enako pa tudi veliko neverujočih ljudi, ki zaradi same prisotnosti te slutnje nimajo niti moči "vstopiti "v odnos z Bogom.