Quote:Jaz postanem čist nesrečna, če mi nekdo povzroči filing antipatije. Kako naj se s tem soočim? Velikokrat spoznam, da je prehoden. Kam gre on pol? Recimo, men se zdi ful dvolično, da bi potem karkoli komunicirala vnadalje s tistim človekom, ali pa da vnadalje prenašam situacijo, človeka. Če mu pri sebi rečem ne, nikakor ni občutka svobode. Vezana na občutek svobode? Zato se raje naredim kot da antipatije ni, s tem pa spet SEBE ZANIKAM. Vsa kao duhovnost temelji na tem, da vzroki ležijo v tebi. Ampak vse preučevanje in iskanje v vzrokov v sebi, da maš kao ti problem, če čutiš antipatijo do nekoga, več ne znese. Poskušala - a lot. S tem sem si samo omajala samozaupanje.
Naj mi nekdo reče, da ni treba sprejemat, in da s tem ni nič narobe s tabo.
m wrote on 26.04.2005 at 08:52:12:Loops, ni treba sprejemat, in s tem ni nič narobe s tabo
Quote:Quote:loops,
ni ti treba sprejemat, in s tem ni nič narobe s tabo

..lep dan ti želim
sinjeoka wrote on 26.04.2005 at 09:09:22:moj glas sicer nič ne šteje tukaj, toda Loops, bravo - vsega ti ni treba sprejemat.
Quote:Evo, pa sem spet pri sprejemanju, četud, da ni treba sprejemat
www.gape.org/sonce/svetpogovorov/vzivo/chat/images/smilies/kopfkratz2.gifm in db

Zakaj mi ta misel enega modrega ne gre iz glave: Skušaj vsemu reči DA, in ne iskati pomoči od zunaj.
Kako si jo vi razlagate?
Rada bi, da se zavedam, da tisti, ki ne sprejemajo in mislijo, kako boljši so, jih nesprejto počaka nekje nekoč v neki obilki. Zakaj bi me pol še bolel njihov ne?
Za vsakim ne je da, a ni res? Zakaj pol skušati vsemu reči da?
Sinja, šteje, šteje, in me veseli, da si še tu.
Nov topic? Sprejemanje - stopešnajstič?
Devi wrote on 26.04.2005 at 09:47:45:reči 'da' sam tistemu kar je za tebe tisti hip res. silit se v nek splošni 'da' nima smisla, itak se ti 'da/ne' mnenja skos spreminjajo, in četud rečeš kdaj 'ne', ne boš nič zamudila, k use pride enkrat na vrsto.
Lilith wrote on 26.04.2005 at 10:27:33:Loops, vseobsegajoče sprejemanje je en velik crap.

Zdaj pa čisto zares.
Pozorna sem postala na tvoj stavek, da se počutiš »dvolično, če bi še vnaprej komunicirala z antipatičnim človekom«. Že v naslednjem koraku pa prepoznavaš občutek nesvobode, ki ti ga ta tvoja notranja norma daje. Ker točno to in samo to ta zapreka dejansko je. Notranja norma, pravila lepega vedenja, ki si si jih pri sebi zgradila. In ki te seveda omejujejo in preprečujejo tvojo spontanost, pristnost.
Iz tega skušaš pobegniti z zanikanjem antipatije, kar pa spet ni pravi odgovor – spet tlačiš sebe.
Povej mi, zakaj je zate tako zelo nezdružljivo komunikacija…antipatičen človek….torej komunicirati z antipatičnim človekom? Ali pa še bolje – razmisli pri sebi, ali se česa bojiš.
»skušaj vsemu reči da«….to ne pomeni sprejemanje nekih vsebin za svoje…po moje gre bolj za zavedanje, da te vsebine obstajajo – torej bi bilo sprejemanje v tem kontekstu nasprotje zanikanja. Tako pa je že bolj »sprejemljivo«, mar ne?
Potem nekje v tvojem pisanju začutim, kot da te bolijo zavrnitve, če si jih deležna. Ali bi bilo možno, da od tod tvoja »težnja«, da je treba vse sprejemati?
Včasih smo tako zelo ujeti v neke vzorce vedenja, da enostavno ne moremo delovati pristno brez spremljajoče navlake (občutki krivde, sramu, ….). Tudi intelektualizacija oz. verbalno žongliranje s temi pojmi po moje ni rešitev.
Be yourself. Ampak prej bo treba še odkriti, kdo sploh si. Good luck.