Quote:Tole si zanimivo napisal, sem že razmišljala o presilovitih željah, ki svojim ognjem uničijo izpolnitev. Enostavno si ne želeti. Česa? Najbrž sprejetosti, potrditve, da sem enakovredna v svetu, ki je obseden z večno mladostjo, lepoto in anoreksijo. Se vprašam, če sploh želim biti enakovredna in sprejeta sem. Racionalno gledano ne. Zakaj mi potem čustva tu delajo zgago?
glej, vse kar se ti dogaja v svetu in okoli tebe, karkoli se ti dogaja ima korenine v tvojem umo..zato ni nobenega zunajega krivca-osebe, ki bi ti lahko škodovala, ti jih gledaš kot sovražnike zato ker jih vidiš skozi svoje vzorce,ki si jih ustvarla v umu.. od tukaj ti je dano da bi se naučila lekcije sprejemanja in ozaveščanja..
lahko začneš samo tam kjer si zdaj, zato vsakršna želja, ki je naciljana v prihodnost povzroča stiske, frustracije zato, ker ne more biti nikoli izpolnjena..želja se uresniči ampak tu na zemlji ostajamo v svetu dvojnosti zato z željo pride tud nasprotn pol in to je potem žalost če si želiš npr. sreče..itd..
jaz ti predlagam, da nehaš filozofirat v sebi in začneš gledat stvari takšne kot so, opazuj vse v sebi tako kot da bi gledala film al opazovala kako drugo osebo.. vse glej brez obsojanja in kritičnosti,., in kaj je zlo pomembno: bodi iskrena do sebe..
kot je nekje M.G.D dobro povedal "samo tisti, ki so iskreni do sebe pridejo do renice"boga al kakorkoli..
predlagam ti, da si pod iskalnikom najdeš in prebereš kaj od
>bono baršek - resnice življenja<