(((((((((((((((((((((((ena))))))))))))))))),

poglej se na not, v srce....

in mi prosim napiši, če si še vedno grda!

HVALA!

Quote:


bp :1 (vecna faca, pa se sploh ne trudis, ane)

Quote:



ne me sploh spominjat, OK...

sam jst sem pa tukaj zdaj toooooooooooooooook happy, lol

pa tud če sem vam vsem grda

i do not care at all

haugh! 8)

Pozdravljena Ena,

Čudežne spremembe kar v trenutku ne bo, na žalost. Potrebno je vsakodnevno delo na sebi, in posvečanje svoji duši. Ne bom se preveč razpisala, ker so vsi pred mano že napisali to kar jaz mislim in čutim.
Če ti je vsaj malo v tolažbo, ti povem, da sem imela pred leti isto krizo. Počasi z vztrajnostjo sem sprejela sebe in svoj izgled, prej sem bila grda, zdaj sem lepa  . Tisti, ki sem jim všeč so ob meni, tistih pa, ki sem jim zdim grda pa itak ne rabim ob sebi.
Kljub vsemu pa pri svojih 31 ih ne maram gledati svojih slik, ker sem po mojem mnenju na slikah grda (še vedno). Mislim, da se to ne bo spremenilo, saj slike niso tako pomembne, pomembno je kaj čutiš in vidiš v ogledalu

Pa še tole dovoli, da ti prpopam, meni ful ljub nasvet:
(mogoče se krega z sprejemanjem, kakor si ga predstavljaš, pa vendar):


Drzni si biti nepomembna

Drzni si biti nepomembna.  

Drzni si biti brezimna.  

Da te nihče ne opazi, ne pohvali, ne pograja.  

Da te samo Jaz slišim in vidim, da samo Jaz vem, kdo si in kakšna si.  

Drzni si, da ne motiš molka in negibnosti svojega imena in podobe.  

Drzni si biti taka, končno.  

Kajti dovolj Mi je tvoje pomembnosti, saj ustvarja gnečo okoli tebe in v njej ni mesta Zame

Drgač pa, ena, na forumu je neskončno threadov, v katerih lahko najdeš sočutje do sebe preko tega, da spoznaš, da čisto vsak v sebi bojuje svojo bitko. Včasih ne razumem, kako samo čakamo na nasvet drugega, sprašujemo, medtem ko nam ves svet "leži pod nogami".

bi se strinjal z M.G.D-sovimi besedami,..
Madan Gopal Das wrote on 18.03.2005 at 09:56:26:


glede tega imam jaz predstavo takšno, da naša telesa so v vsakem pogledu lepa, bulshit je pač v umo.. ne mislim, da je med umom in telesom kaka meja, ni nobene meje..
nima niti veze, pač človek z svojo izbiro in željo lahko nardi probleme.. če gledaš, popolni smo bli vedno in tudi bomo..ampak tukaj pa potem lahko nastopi možnost poslušanja-istovetenja uma in ega, ki trdi in hoče biti lepši, pametnejši itd.. lalaala.. in tedaj padeš v iluzije dvojnosti.. hrepeniš po lepoti a vedno bolj se ti zdi da si grd.. al pa hreheniš, da te bo folk občudoval in vedno boš prejel nasprotje..in tako je v vseh stvareh..
čimbolj človek po nečem hrepeni tem bolj bo sprejemal nasprotja..
če preprosto več ne sodeluješ v teh igricah potem to vse gre mimo tebe..

kot pravi SOSAN:

Ko ni ne ljubezni ne sovraštva,  
se vse razodene.
A naredi samo najmanjši razloček,  
in nebo in zemlja si bosta neskončno vsaksebi.
Če hočeš videti resnico,  
ne bodi ne za ne proti.
Boj med tem kaj ti je všeč in kar ti ni vščeš,  
je bolezen uma.

Živeti na veliki poti
ni niti lahko niti težko,
a ljudje omejenih pogledov
so bojazljivi in neodločni:
kolikor bolj hitijo, toliko počasneje gredo,
in oklepanja se ne da omejiti;
celo navezanost na misel o razsvetljenju
je pot vstran.
Prepusti stvari njihovi lastni poti,
pa ne bo niti prihajanja niti odhajanja.

Ne ostajaj v stanju dvojnosti;
skrbno se ogibaj takšnih stvari.
Če ostane samo sled
tega in onega, pravilnega in napačnega,
se srž uma izgubi v zmešnjavi.
Čeprav vse dvojnosti izhajajo iz Enega,
se ne naveži niti na to Eno.
Kadar je um na Poti neskaljen,
te prav nič na svetu ne more več razjeziti,
in ko te nekaj ne more več razjeziti,
nič več ne obstaja na stari način.

ko se ne pojavljajo razločujoče misli,
starega uma ni več.

nataša, vesela sem zate, da ti je uspelo, praviš da *pomembno je kar čutiš in vidiš v ogledalu*. Moj problem je, da vidim v ogledalu različne stvari, v odvisnosti od trenutnega počutja, ki pa je zelo odvisno od tega, kako se kdo do mene obnaša. Če se grdo, če me kdo žali, prizadeva, se počutim grdo. Kot bi mi ljudje določali, kakšna sem. Kako naj se tega rešim? Nočem, da mi ljudje določajo mojo vrednost, kako jim mejo postavit, ali pa mogoče sebi mejo postavit, da ne bi dovolila vdorov ljudi?

Loops of Infinity
*sprejmi svojo grdoto* Kako jo naj sprejmem, če pa čutim, da v resnici ni moja, da mi je vsiljena skozi to, ko me ljudje ves čas vrednotijo direktno ali posredno, malo si poglej naslovnice revij, a ni to posredna obsodba ljudi, ki niso tako *lepi in krasni*? Pa poglej si obsedenost s telesom. Jaz res ne znam pojasnit, čutim pa, da mi grdoto vsiljujejo ljudje. Kot da me posiljujejo, da skušajo zakriti resnično lepoto. Ali misliš, da to počnem sama? Tista pesem, ki ji ti praviš nasvet, mi je zelo všeč, tako čutim, kadar sem sama s sabo.

Madan Gopal Das
*pod vplivom iluzije se zmotno poistovecas z materijo*
Kako se naj ne poistovetim z materijo, ko pa živim v materialnem svetu?

nomad
* čimbolj človek po nečem hrepeni tem bolj bo sprejemal nasprotja..  
če preprosto več ne sodeluješ v teh igricah potem to vse gre mimo tebe*
Tole si zanimivo napisal, sem že razmišljala o presilovitih željah, ki svojim ognjem uničijo izpolnitev. Enostavno si ne želeti. Česa? Najbrž sprejetosti, potrditve, da sem enakovredna v svetu, ki je obseden z večno mladostjo, lepoto in anoreksijo. Se vprašam, če sploh želim biti enakovredna in sprejeta sem. Racionalno gledano ne. Zakaj mi potem čustva tu delajo zgago?