Sicer lep članek, v katerem pa je nekaj nekonsistentnosti, da ne rečem neumnosti:
Quote:Pred 25.000 leti, v Paleolitiku, je bila družba odvisna od hrane za preživetje.
Ali dandanes lahko preživimo brez hrane?
Quote:Imeli so veliko spoštovanje do izbruhov vetra, do močne svetlobe, naraslih rek ... in tako so tem pojavom pripisovali posameznim duhovom, iz katerih so potem naredili božanstva in Boga. Temu rečemo animizem.
Animizem je verovanje, da je v vsem, v vseh stvareh in pojavih neka duša ali duh - ponavadi kar en duh, ali pa da ima vsaka stvar dušo. Tole z Bogovi, pa je že bolj stvar religije.
Quote:Poleg Boga lova so obstajali še božanstva, ki so verjetno nastala prva ali pa vsaj skupaj z Bogom. Tega ne vemo zagotovo in ni bistveno.
Aha, če nečesa ne vem, to zagotovo ni bistveno.
(v Slovenščini Bog pomeni židovsko-krščanskega boga: tega bi se "zgodovinarji" religij lahko zavedali)
Quote: Veliko je tudi rezbarij in modelov, ki so predstavljali obstoječa Božanstva rodnosti. V glavnem jih poznamo kot Venere, med njimi je najbolj znana Xwillwndorfska Venera. Tudi druge najdbe Venere so ji podobne. Nosijo ženske atribute ki so predimenzionirani. Imajo težke, ogromne prsi, zelo veliko zadnjico, okrogel trebuh, kot bi bile noseče, in pretirano velike genitalije. Ostal deli telesa so komaj nakazani. Obraza ni, roke in noge so komajda nakazane. Ženska je bila nosilec in dojilja mladeži. Božanstva so bili njeni predstavniki kot veliki preskrbljevalci in Tolažniki, Mati Narava ali Mati Zemlja.
Tale s predimenzioniranimi atributi ženskosti me je res spravila v smeh: če se računa na veliko rodnost, potem so takšni atributi ravno pravšnji - seveda pa so pretirani v primerjavi s sodobnimi anemičnimi manekenkami.
Poleg tega pa dve vrstici višje piše o tem, da ni bistveno, če so obstajala še kakšna druga božanstva.
Quote: Z napredkom poljedelstva je prišlo do nadaljnjega porasta božanstev. Ženska je pazila na Rodnost letine, na rodnost plemena in živali. Ponavadi so takrat leto delili na dve obdobji. Poleti je rasla hrana in tako so takrat prevladovala Božanstva, pozimi pa se je moški vrnil k lovu in takrat je prevladal Bog lova. Ostala božanstva (vetra, bliska, luči...) pa so postopoma padala v ozadje kot drugopomembni.
Bog toče in dežja je po začetku poljedestva počasi zatonil v pozabo...
...zelo logično
(druga nekonsistentnost, ki me je nasmejala je, da so krščanstvo postavili moški, medtem ko se tukaj Rogatec postavlja za šefa prek moških, ker naj bi bil lov tako pomemben - torej so tudi Rogateža ustoličili dedci - poleg tega, pa si ne predstavljam lovcev, ki bi garali na poljih: na poljih v večini "primitivnih" civilizacij najdemo samo ženske: lep primer so tudi nam najbližji lovci - indijanci)
Quote:Ni težko razumeti, kako je verovanje v posmrtno življenje nastalo. Svoj izvor ima v sanjah. Ko je človek spal, je bil za njegovo družino in prijatelje podoben mrtvecu. Res se je med spanjem premikal in dihal, vendar je bil takorekoč brez življenja. Ko pa se je prebudil, jim je lahko povedal, kako je bil v gozdu na lovu, kako je srečal mrtve prijatelje in se pogovarjal z njimi. Ostali, s katerimi je govoril, so mu lahko verjeli, ker so imeli tudi sami izkušnje s takimi sanjami. Vedeli so, da v resnici ni bil izven jame, vendar so hkrati vedeli, da ne laže. Tako se je zdelo, kot da je svet sanj podoben resničnemu. V njih so obstajala drevesa, gore, živali in ljudje, celo mrtvi so bili tam, navidezno nespremenjeni še veliko let po smrti. V tem drugem svetu je človek potem potreboval iste reči kot v resničnem svetu.
Res je.
Quote:In Čarovništvo je bila zares modra religija. Niso samo vodili obrede ampak so poznali tudi veščino zeliščarstva, magije in divinacije, bili so zdravniki, pisci zakona, Čarovniki in duhovniki. Za ljudi je bilo Čarovništvo most med njimi in bogovi. Na velikih festivalih pa so oni sami postali podobni bogovom.
Čarovništvo po moji vednosti ni nikoli doseglo statusa religije, saj ni nikoli doseglo celovitosti naukov, ki so predpogoj vsaki religiji, čeprav lahko rečemo, da se je religija razvila iz čarovništva, ima čarovništvo v sebi dimenzijo neposrednega vplivanja na potek stvari in stvarnost. Mag je tisti, ki najde ključno točko in prek nje vpliva na neko dogajanje (kot je zgoraj opisano pri simpatični magiji - narediš lutko in jo ubiješ, natakneš si masko in postaneš...). Duhovniki pa so kasta, ki si je prilastila stik z duhovnim svetom - ponavadi z božanstvi in bogovi.
Stvar detajlov, vendar pa se bistvo skriva v podrobnostih.
Quote:Hudič je Krščanska izmišljotina in ni nikjer omenjen razen v Novi zavezi. Zanimivo je, da je ves koncept zla, ki je predstavljen s Hudičem, napačno preveden. Iz originalne Hebrejske Stare Zaveze je ime Ha-satan (nasprotnik) v Grško Staro zavezo preveden kot Diabolos (tekmec).
In kje je ta usodna razlika med nasprotnikom in tekmecem?
In če smo natančni je hudič, precej slovanska iznajdba, eden od malih bogov zadolženih za pizdarije.
Quote:Ideja razpolavljanja Najvišje Sile na dobro in zlo pa naj bi bila ideja naprednih in civiliziranih. Stari Bogovi so se razvijali postopoma in so bili veliko bolj humani, ker so imeli svojo dobro in slabo stran. Ideja Krščanstva je temeljila na Vsemogočnemu bogu, Vse-ljubezni božanstvih, ki pa so nujno zahtevali nasprotnika.
Tudi ideja do enega boga ni nastala čez noč - zrastla pa naj bi pri Egipčanih: civilizacija pa to (le kaj bi na to dejali Kitajci?).
Quote:Ideja Vse-dobrega boga je zrasla na Zaratustrinem zelniku v Perziji v sedmem stoletju p.n.š. Ideja se je kasneje razširila proti zahodu v Mitraizem in še kasneje v Krščanstvo. Ko pa je Krščanstvo postopoma pridobilo moč, je bila Stara religija odrinjena.
A ni par tisoč let prej že nek Atenec govoril o Dobrem in Najvišjem? Baje, da je bil širokih pleč.
Quote:Vendar je v času reformacije obstajala še v oddaljenih deželah in odmaknjenih krajih..
Katere reformacije?
Quote:Krščanstvo je v svojih zgodnjih obdobjih iz starih religij prevzelo staroegipčansko Triado; Osiris, Isis in Horus, ki so postali Bog, Marija in Jezus.
Tale je malo huda: krščansko trojstvo, o katerem so poteke burne razprave se glasi: Oče - Sin - Sveti duh
Marija v pravoslavju nima takorekoč nobenega pomena - šele pozna RKC ji je dala sedanjo veljavo. Čeprav lahko v Mariji vidimo tudi ženski princip ali ostanek boginje matre plodnosti, katrega se krščanarji niso mogli znebiti drugače, kot da ga postavijo v svoj sistem in omejijo.
(dober članek vendar pa tudi precej populistično površen, lepa pravlica z nekoliko soli žal pa preveč pocukrana za moj okus - pa tele Velike Začetnice So Tudi Malo Zgrešene, Kot, Da Bi Preveč Špricali Slovenščino)
uživajte!
Home
Pages: 1
