Jaz sem zaenkrat aseksualna. Celoživljenje. S tretjim križem. Me ne zanima. Se ne samozadovoljujem, ker mi "ne deluje". In me prav malo brigajo moški in ženske. Jaz sem svoje odhrepenela- nisemdobila, ko sem potrebovala.Pr 20s tipom poskušala in na noben dražljaj se mi telo ni odzvalo, niti ščegi ne, kaj šele druge erogene cone, jaz sploh ne vem, da obstajajo! In veste kaj, to ni smešno! Taka sem. In že dolgo ne verjamem več v ljubezen. Ne obstaja. Ko sem bila otrok, sem verjela, da je zame en človek, ki bi me popolnoma sprejemal in ljubil in me imel za del sebe. Ampak to se ni zgodilo, v vrtoglavi zaljubljenosti sem vedno izgubila možnost za telesne stike, ker je bil tisti pač z drugo ali predaleč, ali kakorkoli že, ni blo. Ko sem se potem spravljala v zadevo načrtno, jaaaak, sploh ne morem opisat, kako smešna in bedasta situacija je bla, ko me je poskušal nekako segreti in sem razmišljala, kaj morm jaz narediti in kako je tiščal svoj spolni ud na mojo čist posušeno joni, ki se seveda ni odprla na srečo, angel me je ščitil, da ni šlo prodret, ker bi mi naredil hudo bolečino na suho. Pa kje sem takrat pr 20 imela pamet
Zdaj se mi pa jebe, kaj si kdo misli in se že daaaavno ne obremenjujem več z opravičevanji in razlaganji radovedni žlahti in sodelavkam, kaj pa čakam in če mislim bit celo življenje sama. Me baš boli. Na moških ne vidim ničesar, na ženskah tud ne. Imela sem eno sodelavko, za katero nisem prepričana, če je aseksualna in ko smo enkrat resno govorili o tem, ji je ena srbska kolegica rekla, da res škoda zanjo, da ima lepo službo, otroka (ki ga je povila še v srednji šoli) da pa ima trpljenje na tem področju, ker njej en pomemben,normalen vsem dan del življenja,NI dan.
Ona je komentirala takole: Sem pa očitno mogla bit v prejšnjem lajfu neka težka kurba al kaj, da mi je zdaj odvzeto.
Tako je, na silo ne gre, če ni čustev, ne gre. In spolni nagon zamre, kot da ga ni. In meni ne manjka nič- kako ti pa hoče manjkat nekaj, česar ne poznaš, to ni tolažba, pač pa logika. Ne moreš pogrešat nirvane al pa neke eksotične jedi, če je še nikoli nisi jedel. Sem pa slišala,da se nekje v ZDA aseksualci povezujejo v neke skupine in vzlikajo NO SEX, kar je bedasto, saj ne morejo bit prepričani, da se nikoli v življneju ne bojo na smrt zaljubili (in to ne samo platonsko:). Ko pa si ti enkrat že toliko star, da izbrišeš iz spomina pretekle nedoživete čustvene vezi s svojim ali drugim spolom in svojo samskost sprejmeš po vsem tem času kot edinega sebe, ker si tak in ker si bil vedno tak - samski, pol pa ti je težko "gledat" in čutit okoli sebe in se zanimat, kajti nič ne želiš in niti ne pričakuješ. To ni tako lahko, kot da bi hoteli pasivno razumevajočega angleščino naučiti aktivne angleščine, ampka tako težko, kot da bi od nekoga s podpovrečnimi matematičnimi sposobnostmi pričakovali, da bo znal rešit neko enačbo za matematične genije. Ne more, ne gre. Ne se norčevat...Če je to bolezen, pol so vsi bogu zvesti v samostanih bolniki. Sicer pa je bog rekel, da moški in ženska rabita en drugega, človek ni ustvarjen, da bi bil sam. Toda tu res ni izbire, ker telo zataji. Z razumom se ne da srca in duše prepričat, da bo telo delovalo in se gonilo, pa srce želelo. Kot ni nihče kriv za bi ali homo, ni nihče kriv za aseks...Pa imam tu in tam šanso, da bi se s kom, saj moški rečejo, ampak zakaj bi se ob meni slabo počutili...tud tista dva, s katerima sem poskušala, sta razumela, kot da sta onadva vsega kriva, pa sem jaz ledena, itd...krivda je pa moja valda, kaj pa drugega. Če sem rekla kaj vulgarnega, se opravičujem. Tako je s tem.
Sicer pa so frigidne žene in impotentni možje nekaj znanega, ljubijo, pa jim vseeno ne delajo organi, kot bi morali. Kakorkoli že. Če bi se mi zgodila kakšna usodna ljubezen in bi bla obojestranska in se ne bi počutla na noben način izkoriščeno,pa bi bla že druga zgodba. Sem edina aseks tukaj?Vas je kaj homo in bi? Lepo pozdravljeni:)
Home
Pages: 1 
