vida wrote on 02.12.2004 at 08:44:22:Kaj pa čebele, mravlje, ovčja čreda in še bi lahko naštevala ... sistem deluje
Jaz pa verjamem, da obstaja rešitev tud za ljudi.
A naš sistem pa ne dela?
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Pri arhaični potoplejnosti v skupnost ne gre za zavestno odločitev posameznika, da bo prevezel njen sistem vrednot. Gre za občutenje posameznika kot organskega dela celote, iz katere ni mogoče izstopit. Skupnost oz. njene temeljene vrednote se v tem smislu nad posameznikom, posamezniki kot svečeniki/vladarji pa poosebljajo vrednote te skupnosti. Arhaični človek, potopljen skupnost, ni imel zavesti o lastni avtonomomiji. Imel je kvečjemu vizije, kako on bolje pooseblja vrednote skupnosti kot so to sposobne poosebljene avtoritete. Kitajski konfucionizem je ta sistem izpeljal do perfektnosti, zato je potopljenost posameznega kitjaca v skupnost tko močna kljub njegovmu individualnemu pragmatizmu.
V čem je torej razlika - tudi v sedanji skupnosti posameznik ne izbira ali bo sprejel njen sistem vrednot. V začetku jih absolutno mora sprejeti, kasneje pa ga skupnost tepe takoj, ko se od njih odkloni - nikjer ni nobenega dokaza, da je bilo kadarkoli kaj drugače.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Ne gre samo za regresijo. Gre za progresijo kot razvoj proti nečemu, kar imamo v nezavednem kolektivnem spominu kot za nekaj že doživetega in okoli česar se vedno znova kristalizirajo miti.
Če mi govoriš, kako si želiš vrnitve v neko predhodno že doživeto stopnjo, temu ne morem reči drugače, kot regresija.
Kar pa se spomina tiče, je vedno nezaveden, vse dokler se ga ne spomnimo, kar se kolektiva tiče pa bi lahko prej govorili o pozabi, saj se intelektualne zmožnosti množic vedno ravnajo po na najbolj butastem posamezniku in najbrž je s spominom podobno.
Lep primer idealno urejene množice je ovčja čreda, ki drvi v prepad, kjer vedno obstaja nekaj posameznikov, ki raje kot potopljenost v družbo izberejo preživetje.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Nezavedno kulturo pojmujem kot nekaj, kar živo bitje jemlje kot samoumevno dejavnost, čeprav je v bistvu naučena. Vsa živa bitja, ki živijo v skupnosti, živijo v neke vrste kulturi, ne da bi se te kulture zavedali in jo zavestno razpoznavali kot sistem vzorcev vedenja in vrednot, ki bi se jim dalo zavestno spremijnat ali se jim zavestno odpovedat.
Zdaj počneš s kulturo popolnoma isto, kot si prej počel s skupnostjo ali družbo - širiš jo preko vseh mogočih meja.
Jemati nekaj za samoumevno je samo pokazatelj nizke stopnje (samo)zavedanja.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Vloga skupnosti je naknadnem opremljanju posameznika z znanajem in vrednotami (kulturo), brez katerih kot posameznik ne bi zmogu preživet. So tudi živa bitja, ki vso potrebno 'opremo' prinesejo s sabo na svet kot program in se ne razpoznavajo kot člani neke skupnosti.
Evo na tem primeru se vidi pomen kulture - človek bi lahko preživel brez kulture (obdelovanja zemlje) samo z lovom in nabiranjem. S tem, ko je pričel obdelovati zemljo, si je samo zagotovil nek presežek v svojem življenju. In to je bistvo kulture - ne samo neke vrednote in podobne zadeve, ki samo vzdržujejo neko stanje (vrednote so vedno usmerjene nazaj ali k vzdrževanju nekega trenutnega stanja), pri kulturi (kolikor kot polje človeka obsega tudi znanost in umetnost kot proizvajanje novega) gre vedno za nekaj več.
(na tem mestu me boš težko prepričal, da je določena vrsta medvedov ustvarila kulturo zimskega spanja)
Spet smo pri skupnosti, ki naj bi nekaj delala za posameznika - kaj pa tisti posamezniki, ki so opremili sami sebe še bolje: napredek se sicer ponavadi dogaja v družbi, vendar samo pri tistih, ki so zmogli presegati že uveljavljeno.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Men se zdi pojmovanje jaza še najboljš definirat kot tisto zadnje, kar ostne, ker je nedeljivo, to je in-dividue. Skupnost je mogoče razstavljat dokler ne prideš do točke, ki je nedeljiva. Ne gradi se torej skupnost iz posameznikov, ampak se pozameznik gradi iz razsatvljanja skupnosti. Šele ko je skupnost do konca razstvaljena in natak način sproducira avtonomne posmeznike z zavestjo o osvoji avtonomnosti (ki prepostvlja njegovo avtnomno kulturo, ker je bila ta njegova avtonomnost skreirana skozi zavestno kulturo), lahko taki avtonomi posamezniki živijo v družbi, ne da bi jim blo zato treba pristajat na potopljenost v neke skupne obrazce in vrednoste skupnosti. Njihova skupnost postane družba avtonomnih posameznikov, v kaktero posamazniku ni treba bit potopljen, da bi bil srečen. Srečen je zato, ker ima zvest o 'potopljenosti ' sam vase.
Titud, po tej tvoji logiki se opeka gradi iz razstavljanja hiše, celica pa iz seciranja telesa??!!
In tudi avtonomnost ni nekaj kar bi nastajalo, čepravse je njeno območje spreminjalo. Posamezniki so torej vedno lahko odločali o sebi in svojih zadevah, tako kot so kamni vedno nekje stali - še preden so iz njih postavili hišo.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Zavest se vedno nanaša na nek objekt zavedanja oz. ta objekt preko tega zavedanja sploh obstaja. Ko kultura postane objekt zavedanja, je to zavestna kultura. Ko jaz postane objekt zavedanja, je to zavestni jaz. Ker je jaz kulturno pogojen, je lahkko zavestni jaz samo proizvod zavestne kulture.
Pri tem pozabljaš, da je zavest vedno zavest nekoga o nečem. Zavest je zavest nekega subjekta (nosilca) zavesti o objektu (predmetu) zavedanje/zavesti. Če ni subjekta-nosilca zavesti, potem kljub obstoju objektov ni nobenega zavedanja.
Zavestni jaz je subjekt zavedanja, je tisti, ki se zaveda, ko pa se jaz zaveda samega sebe, je to samozavedajoči se jaz (lahko tudi samozavestni jaz).
Reči, da kultura postane zavestna tedaj, ko postane objekt zavedanja pa je isto, kot da bi rekel, da kamen postane zavestni kamen tedaj, ko se ga zavedamo: no ja zate kamen obstaja šele tedaj, ko se ga nekdo zaveda. Če torej nek objekt (po tvoje) obstaja šele preko zavedanja, kako lahko potem govoriš o nezavedni kulturi?
Jaz je produkt evolucije, ko se neko živo bitje prepozna v odsevu, je to produkt duševnih procesov in tega prepoznavanja se ne moremo naučiti preko kulture. Če pogledamo tiste, ki se nikoli niso prepoznali (debile in nižje živali), to ni zaradi njihove družbe, temveč zato, ker se jim ta biološka opcija ni razvila.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Točno. Družba se zmerom izraža skoz posameznika tko kot kot se je bog presonificiral v kristusu. Ampak to, da je posameznik avtonomen oz. induvidualno odgovoren za to, kako ga nagovarjata družba ali bog pa je rezultat razvoja njegove zavesti o sebi kot individuu in to je tista novodobna zvest, ki modernega človeka loči od arhaičnega.
Ja vidim, da si postal pravi vernik.
Kaj vse se ne izraža preko posameznika, na koncu pa je za vse skupajodgovoren sam - če je že odgovoren za vse skupaj, zakaj ne bi cele stvari poenostavili in priznali, da je pač človek merilo vseh stvari. Človek ne pa bog, družba in podobme metafizične bitnosti.
Odgovoren si lahko samo za to, kar imaš lahko sam pod kontrolo, ne pa za nekaj kar je zunaj tebe: no ja ti si očitno lahko v svoji avtonomnosti odgovoren tudi za to, kako te nagovarja družba (pa recimo kar predsednik Janez).
Kako naj bo posameznik odgovoren še za nekaj, kar prihaja od drugod - to je ista krščanarska štorija o izvirnem grehu: kriv si, da si živ pa da ga jebeš.
titud wrote on 02.12.2004 at 09:03:00:Idelno je rešen zato, ker se član tropa ne zaveda, da bi bil lahko rešen drgač kot je.
A si že slišal za volke samotarje?
uživaj!
Home
Pages: 
(Read 66282 times)
