siaj wrote on 30.10.2004 at 11:06:07:


siaj, pozdravljena, again,

tole o vikanju in tikanju po moje nima veze s starostjo, to nekak čutiš, kaj je prav, včasih je čist funkcionalno nekoga vikat, včasih pa tut, če je par desetletij starejši ga lahko tikaš in obratno. tudi, če ga spoštuješ, ga valda lahko tikaš, mislim, da vikanje/tikanje je neki druzga, kolk si si duševno blizu...

tole o biti prijazen in všečen je pa ravno naučeni vzorec od staršev ali recimo s strani družbe pričakovani način komunikacije.

mene tale moj eksperiment prav zabava in osvobaja. v zadnjem času sem dvakrat rekla, pa nehi že nakladat. enkrat je bilo sprejeto na nivoju, s humorjem, drugič pa je blo mal zagate, ampak me ne zanima ...

končno se mi zdi, da lahko tut na starše gledam kot na ene normalne odrasle ljudi, brez tistega podzavestnega to keep up the appearances ...

miha-- seveda prav pride mal prijaznosti, ampak tako kot je rekel t, biti prijazen tudi do sebe in če mi ni, mi ni. ko se končno deziluzioniraš, na iluzije so pripete tudi razne fobije, se mi zdi, da se mi kar hitro "podirajo" stvari zadnje čase v dobrem smislu.

resnica je fajn, ker so stvari čiste. svojemu notranjemu glasu zaupam, in to je prišlo out of the blue kot en clear vision, in sem kar zadovoljna, očitno sem bila ready ... končno.

vzgoja otrok je pa res ena taka tricky zadeva ... bi se je pa ful lotila, nekoč, ampak bi morala prej službo pustit, sicer ne vem ... bi se rada posvetila full time, moram prej enga bogatga zapecat   mogoče je tuki na forumu kdo, ki bi ... (šala).

lp  

siaj wrote on 31.10.2004 at 10:15:54:


siaj,  

imeti lahko - je res, tudi tako, ja ...
jst bi pa raj tako, da ga vzgajam jaz, ne pa da plačujem drugim, da mi ga vzgajajo. nekak sem si zamislila, da bi bila jaz njemu 100% "na voljo". poleg tega, če imam čez vzgojo otrok pa gospodinjstvo, ne morem še v službo hodit, to pa res ne bi blo fair. tut doma ni nikol dolgčas, če ne kuhaš pa likaš, tko da, jst sem resno mislila.   izčrpano energijo v službi se ne da v petih minutah regenerirat, tist, k prau Snow, mi še ne gre, da bi se vsak moment relaxiral ...

pri meni je otrok-služba out-out situacija. sem ugotovila.  

ti rose boš verjetno ful preveč skrba mati, dostikrat to ne vpliva ugodno na otroka

Mae wrote on 31.10.2004 at 16:37:21:


Tudi če ne bi v službo hodila, bi bilo pametno otroka v vrtec dat. Zaradi sebe in največ zaradi otroka, da ima družbo vrstnikov. Ker če je otrok preveč navajen mamo za kiklo(ali hlače, ker v zadnjem času ženske itak samo še hlače nosite in skrivate kolenčka in stegenca ) držat, ima potem, ko stopi v šolo lahko probleme. Pa še take ženske, ki so skozi doma imajo lahko s časom probleme psihične narave. Je imel sodelavec ženo kar doma z dvema otrokoma, pa je začela padati v take depresije, da je bilo groza. Zdaj se je zaposlila in na novo zaživela.

Iga, hvala za mnenje. Sej moj bi šel v vrtec ravno iz teh razlogov, ki jih omenjaš, ampak bi ga vzela ven npr. ob 15:00 in bi potem imel z mano "aktiven program", ne pa šele ob 19:00, ko sem že jaz crknjena.  

pa btw, jst nism bla v vrtcu....lol niti ga nism nikol pogrešala....men je blo otroštvo več al manj super in cel žur, v osnovni šoli sm bla vseen odličnakinja, trgat me ej začel šele v srednji šoli lol

tko da ni vse za vse, še enkrat poudarjam....da se marsikaj, ni treba enega kopita na 7ih miljardah ljudi prakticirat

ja saj tega ravno, lilith, jst že kot otrok nism mogla razumet, zakaj pomeni spoštovanje to, da nekoga tikam (uh, kel sem se zmotla, mislna sem VIKAM;))? če ga spoštujem in jemljem sebi enakega, ravno s tem, ko ga tikam, in jasno tudi mene nameravam, da me vsi tikajo, in to tud rečem več al manj vsakmu, ki me vika lol

ker, tko se pol začne igra in maska, se pravi, te vikam in s tem kao spoštujem....a pa te res? al sam hočem, da bi ti mislila, da te


včasih so se še mož pa žena vikali, oz. so se onikali, pa tega ni tolk dolgo nazaj....

si predstavljaš, no? o gospa, mi ga lahko prosim mal potegnete? (da dam mal pohujšljiv primer, čeprav več al manj vsi to počnemo lol)

Lilith wrote on 01.11.2004 at 12:50:22:



:1 pot resnice osvobaja

sama sem se ali se še držim tega vikanja, da pač včasih je koga tud treba, da ni užaljen, sam čim mi kdo reče, naj ga kar tikam (ala ex direktor) sem ga takoj tikala.... staršev nisem klicala po imenu, jih pa poznam nekaj, ki jih...pa ni opazit pri teh ljudeh kakega pomanjkanja spoštovanja do staršev, morm rečt....

men so skos tupili starši, ko sem bla mala, da morm vikat starejše, pa to.... sam mene je itak blo težko vzgajat lol tko, da se morm zdej sama   drugim se nism lih pustila...tud prfoksi, kateri so dovolili, da jih tikamo, je bil fajn odnos... ker zame je tisti prfoks najbolje učil, ki mi je znal snov predstaviti kot zanimivo, živo stvar...in ne neke tupe teorije u tri krasne, brez pridiha življenja...takrat je bilo malo takih učiteljev, upam, da jih je zdaj kaj več saj enki sm slišala, da bojo končno začel dodatno usposabljat prfokse, da bojo učili bolj učencem prijazno prilagojeno vse skupaj....

dejstvo je, še enkrat pravim, da meni osebno vikanje predstavlaj distanco,in vidim po sebi, da vsak pogovor se čist drugače odvija, če se vika ali tika....

predstavljaj si, da bi se kle vsi vikali....že tko je dostikrat težko kaj napisat in povedat tko, kot čutim... in vem.... lol

šefe smo se naučili vikat ja, sam men u take službe ni več za hodit...
upam, da ne bo več treba....