Eva
5 p
Offline
Posts: 2679
Kranj
Gender: 
|
jest mam neko 'osebno psihološko-filozofsko razmišljanje
in užaljena in prizadeta sm se tud počutla
in ne upam odpret novga topica
in ne bom si 'vzela časa' da poiščem primernejšega.
komentar: vem, da je neurejeno. večkrat ko preberem, več dodajam, bolj neurejeno postaja. tko da bi blo mogoče boljš, če se ne bi obremenjevala s tem, kaj sem napisala in kako izpade. tko da zdele res zamerim vsakmu k mi je to kdaj očital. ker tale je biu zihr s prve najbolj jedrnat in jasen. in zdej bom ta problem sama pr seb razrešla.
in kaj se pol zgodi, ko se mi tekst zarad dodajanja pojasnil tolk zakomplicira, začutm, da ni več primeren za na forum. in pol se zgodi: ne-sharing.
ampak zdej ga bom objavla sjebanga.
frustracija
Ni mi uspelo spustit ene ideje: misli gradijo svet. aja zdaj praijo, da je graditelj občutek verovanja. (sj res:Vera gore prestavlja.) ampak jaz nimam občutka, da mam točn nadzor nad tem katere misli se mi bodo integrirale v občutek vere. nadzor pa naj bi hotela imet zato, ker 'prejemam opozorila, da znotraj ali zunaj nekaj fali. al boli, česar nočem, al da mi nekdo skuša škodovat, nagajat. se prav, verjela sem v sugestijo. otrok naj bi se tako od drugih naučil osnov preživetja, ampak kakšne informacije so prišle še zraven teh.
no in zarad občutka nenadzora, sem razvila nekakšno paranojo pred tem, kakšnim informacijam sem izpostavljena. nehala gledat zamorjene filme, npr, ker sem opazila, da se po njih počutim zamorjeno. če ne takoj, pa kasneje. da informacije pač nujno vplivajo name, in da bi blo bolje za moje počutje, če bi gledala kaj takega, kar bi prispevalo k temu, da se sprejemam, da sem zadovoljna, da sledim svojim 'sanjam in vizijam'. komplikacije so privedle do tega, da nisem gledala/poslušala več nič. Ostalo mi je samo še tisto, kar sem imela v glavi in bilo je frustrirajoče. sm se urila v imeti v glavi nič. pa tudi v opazovati dejanski svet v katerem sem, sodelovati. (učenje še poteka)
Ni mi uspelo spustit ene ideje: misli gradijo svet.
Ko poslušam/berem druge, jo mam velikokrat prisotno v zavesti, recimo v ozadju, in zato sem večinoma po defaultu alergična na branje in poslušanje. v mislih se kregam, kao v samoobrambi. Mogoče je to egova samoobramba. zastopanje spominov na dozdevna spoznanja. dozdevna pravim zato, ker ko poslušam druge, se mi vse zdi dozdevno. iz tega sklepam, da je tudi to, kar imam jaz za povedat, dozdevno. pač moja nenadna perspektiva. ki se je potem bolj ali manj oklepam. Um je graditelj. če je to res, potem je ta cel film zavestno manipuliranje:
it is not our intention with this presentation to prophesy events as they are going to occur.
ni naš namen s to predstavitvijo prerokovati dogodke (ker angleščina nima sklonov) kot se bodo zgodili. (iz awakening as one: the quickening. btw zdj majo enga novejšiga, se sprašujem kerga se vam bolj splača prevajat)
ni fora u 'mojem' prevodu. tud po angleško reče to. da oni prerokujejo dogodke, kot se bodo zgodil. čeprav je stavk zavit tako, da se ga da slišat: ni naš namen da bi to delal, ona reče točno to. going to - je namenski prihodnik
ni naš namen s to predstavitvijo prerokovati dogodkov kot se nameravajo zgoditi.
če veliko ljudi sodeluje pri enem projektu kot enakovredni člani, naj bi se njihove informacije nujno zintegrirale v eno širšo perspektivo, tako kot je rekla.
in če je um graditelj, potem imam predsodek do tega, kaj bom brala/poslušala. ker moj um to utegne itak predelat nezavedno in prispevat k temu, da se zgodi, kar se bo zgodil. in jaz nimam zaupanja v to, da je to v moje najvišje dobro, kar naj bi pomenilo: v najvišje dobro vseh. jaz sploh ne vem, kaj je moje najvišje dobro. in mogoče iz istega razloga ne verjamem drugim, da vejo.
now:
kokr jaz razumem, se to itak skoz že dogaja. cel svet je sporazum naših umov. svet je tak, kot je, ker so naši umi takšni kot so. (kar me spet spomni na to, kako sem se izgovarjala na politike, iluminatije, reptile, bankirje, pred tem pa na teroriste in poveljnike vojska, skoz pa na 'slabe' ljudi. potem ko sm raziskovala senco, so mi šli na živce vsi prijazni, smejoči sončki itd. ker sem bla pod ful močnim vtisom, da so zablojeni in nerealni in neuvidevni do mojih notranjih in zunanjih problemov al whtvr). poleg naših umov, ki se integrirajo na ravni 'super zavesti - supraconsciousness izraz iz videa, (če se spomnim kerga..) -ki mi je bil všeč.
zdej me pa zanima: kako sm sploh pršla do teh zadev v umu, al so one že itak prišle iz suprazavesti? zanima me, a ima zemlja dejansko ločeno polje te zavesti od recimo enga druzga planeta v drugi galaksiji. no zdj se spomnim, da je folk je že pisal o tem, da so z zavestjo potovali tja in tja. da ni blo videt zemeljsko. torej moram zdaj sklepat, da zadeva drži. ampak sm tud že opazla razliko v tem, kako drugače razumem eno stvar, ki jo je nekdo povedal. v mojem razumevanju se zloži drugače, kot je blo pri njem. tko da očitno pri tem interpretiranju resnice prihaja do odstopanj/razlik/diverzij. in a je ta čorba še vedno resnica, je sam čorbasta. zato nimam zaupanja ugibanju zgodovinarjev in tralala.. znanstvenikov, prav, mogoče so pršli do višje resnice, ne pa do končne. in prav mogoče vse to vodi tja in mogoče se mi nitreba sekirat za to, da zdajle ne vem in ne govorim končne resnice, pač pa da morda k temu prispevam. mogoče bi morala bit zadovoljna s tem, da se igram igrco: življenje na zemlji v tretji dimenziji (zemlja se sicer vrti, ampak to men ne daja nobenga občutka časa, da je hitro minilo, rečem iz navade.) je kompleksna reč in lepše mi je če je ne skušam skoz zanalizirat? ni vprašanje če je znanstvena, mi je blo zanč dano jasno videt, da je znanost pač samo en sistem. in več ljudi kot se je integriralo v ta sistem, bolj je znanost postala "neznanstvena", meje so se ji razširle, z vsako dodatno zavestjo, k se ji je posvetila/pridružila.
ker znanost je samo en sistem, igrca, v kateri so lahko določeni ljudje uporabljali svoje sposobnosti/talente. eni drugi so jih pa uporabil recimo v baletu, pa mu zato še niso rekl znanost. ampak z integracijo, so razni plesi postal ful tehnični, gibi so tehnološki/robotski - večkrat pomislim, če zato ker mamo preveč tovrstne kemije v sebi in se dejansko borgiziramo/androidiziramo. al so to E-ji al je to živo srebro v plombah in cepivih. al so to nano-scene (nisem na tekočem kaj vse 'imamo' in kako se to distribuira med/v ljudi, in se ne zavedam, kolk tega mam v seb. mam plombe pomojem že prestare in ne denarja, da bi jih zamenjala), al je to povečana radiacija od miljaužent naprav, k sevajo po zraku, al to prispeva k temu filingu povečane telepatije, k baje da deluje podobno., plus da nam tehnologija olajša preverjanje telepatije - ali povezanosti naših 'umov' al zavesti al česa že.
izjava na ktero sm se prej obesla. pač manipulativna se mi zdi. kdor tako zavestno izjavo da v film, ma pomojem je cel film inteligenten poskus manipulacije. nisem ga pogledala do konca, ker se želim najprej zasidrat približno tu, kjer sem. ker sem živce zgubila k sm se začela sama v seb kregat. (ali kaj že?)
ja štekam eno pojasnilo zakaj mi je blo vedno muka prevajat in iskat prave besede. kaj so hotl povedat avtorji, in kaj jaz mislim da je ustrezn izraz oz resničen izraz za to kar mislim (oz se pojavi v moji glavi), da so hotl povedat al pa zato, kar bi se meni zdelo bolj pomembno povedat.
se mi je zdelo pomembno če deliš nekaj s širšo javnostjo, da uporabiš čimširšo sliko. in potem se mi je zdelo pomembno da delim zgolj in samo sebe in svojo resnico. in potem nismimela za rečt 0, ker jest ne vem 0.
ko poslušam te posnetke ljudi, raziskovalcev šamanov, mitologov, zgodovinarjev, filozofov in jih primerjam s sabo
semdobila občutek, da vsak poskuša svoje probleme razložit tako, da bi s to razlago rešu druge. in tega se bolj ali manj zavedamo. in da je point konec koncev to, da vsak pride v sebi do neke zaokrožene izpolnitve.
in kar sem jaz opazla, se prav, moja perspektiva - govori o mojih problemih in poskusu zdravljenja.
da radijci pokroviteljsko intervjuvance vodijo z vprašanji do tega, da jim povejo, da imajo upanje/vero v pozitivno prihodnost, da so pripravljeni nadaljevati življenje, da sprejemajo sebe in svet, navkljub temu,da jih marsikaj zmoti. - da se to ne tiče tko neposredno vseh ljudi, kot pa teh intervjuvancev, ki pišejo te knjige k eni bolniki.
itak se pomojem ozaveščen človek mora zavedat, da informacije, ki jih oddaja vplivajo na tiste, ki so jim izpostavljeni. (unless shielding? in a je tega res vsak 3d človk sposobn? )
zdj sm se spet spomnla na to, k mi folk očita, kakšne informacije oddajam oz ne-oddajam. Da sem bojda pri tem početju bla preveč neodgovorna, in moteča. Zgleda da večkrat s svojo tišino/zadržanostjo, kot z govorjenjem.
in da je vse to filozofiranje potrebno samo za nas bolnike, kdor je zdravo integriran, naj se ne bi spraševal takih stvari, pač pa delal kar dela, prilagojen bilo kateremu bilo kolikim sistemom, slogu življenja v okolici v kaeri se nahaja.
baje kdor je nezadovoljen, išče krivca ali rešitelja zunaj sebe.
in da to nima veze z realnostjo.
vendar kar je v posamezniku najmočneje, to vlogo arhetipizira zavestno ali ne, in jo odseva naprej, to je informacija, ki jo oddaja. in tisti, ki so uravnovešeni nekje v sredini, so nekaka ogledala?
to da se časi spreminjajo in zavest spreminja, in naše resnice.. res sem mislila, da bi to lahko rekli v akterem koli obdobju zgodovine in za kateregakoli človeka, ki se je podal na pot osebne rasti, ker je imel občutek, da mu nekaj fali.
(pač to, vse kar naj bi jest bla, kar je blo men zanimivo, v interesu se mi je zdelo čist bolano in to sm projicirala/vidla v ljudeh k so mi podobni. po eni strani sm bla vesela, da mi obstajajo podobni ljudje, po drugi strani sm vanje začela projicirat podobo pacienta, ki je pa pomojem pršla do mene iz okolice, ni zrasla v mojem srcu, a jasno.
ne da se ne bi hotla spremenit,ampak da se nočem spremenit na nek določen način. in s tem odporom zgleda kot da rušim harmonijo brezpogojnega sprejemanja in ljubezni do okolice.
upam, da se je kej zacelilo.
|
Home
Pages: 
