Lilith wrote on 10.09.2004 at 12:37:58:Če prav razumem rdečo nit našega pogovora, se pojavlja problem, kaj narediti z občutki, ki jih radi poimenujemo za depresijo...torej z nerazložljivo žalostjo, obupom, občutki, da nič nima smisla, občutki praznine....
Marsikdo obtiči kar tukaj...morda se obrne na psihiatra, papca antidepresive in that's it.
Večina itak ni sposobna zaupat zdravilnim učinkom depresivnosti in bi se ji v tem smislu upala prepustit ne oziraje se na to, kako globoko je dno. V strahu pred nedločljivo globine dna se zato panično zatekajo k zgoraj omenjenim 'antidepresvnim sredstvom' čist brez potrebe. Sama depresija ni nč nevarna, nevran je strah pred deprepsijo.
Quote:Prav pa bi bilo poiskati izvor tem občutkom...v pomoč nam je lahko psihoterapevt...ker dvomim, da bi človek, ki se je tako zelo oddaljil od sebe, bil sam sposoben prepoznavati, v čem je problem....pa tudi če bi bil...nekdo bi mu moral dajati pogum, moč, da ponovno išče in najde samega sebe.
Izvor teh občutkov je zihr v splošnem povečanju občutja odtujenosti, povečenje občutja odtujenosti pa je posledica večjega zavedanja lastne induvidulanosti, ki se z izvorno enostjo povezuje na drugačen način kot smo bli povezani takrat, ko smo bli v skupnust potopljeni kot v obliko izvorne enosti. Ta drugačnost je v drugačnem zavedanju, to je v občutenju izvorne enosti skoz samozavedanje.