Iz enega drugega foruma, ker mi je seglo do srca:


Čovjek jednom prošaputa Bogu: “Bože reci mi nešto”.
U tom trenutku ševa zapjeva…
…ali čovjek to nije čuo.

Stoga čovjek uzviknu: “Bože reci mi nešto”,
i grmljavina se prolomi nebom…
…ali čovjek to nije primijetio.

Osvrne se čovjek oko sebe i reče: “Bože dopusti mi da te vidim”.
Sjajna zvijezda zasja…
…ali čovjek to nije vidio.

I poviče čovjek: “Bože pokaži mi čudo!”.
I život se rodi…
…ali čovjek to ne opazi.

Već razočaran proplaka: “Samo me dotakni i znat ću da si tu”.
Zbog toga Bog spusti ruku i dotače čovjeka…
…ali on samo otrese leptira i nastavi.

I ne shvati čovjek da je Bog u malim, svakodnevnim stvarima oko nas, u roditeljima, prijateljima, pijesku i vjetru...

Quote:



mogoce pa bi se mu "razodel" ce ne bi toliko od Njega zahteval (pakazi mi ono, daj mi tisto, itd..), ampak z dejanji nekaj za Njega (v Njegovo zadovoljstvo) naredil

drugace pa je res, da lahko Boga vidimo v majhnih stvareh, kakor tudi v velikih, kakor tudi v sebi, kakor vseposod kamor se obrnemo ali ozremo

lahko pa ga spoznamo tudi kot Osebnost, ki cuti, ki razmislja, ki je aktiven oz. dejaven,  ki ima Svoje zabave, Svoje lastnosti, Svoje ime, Svoje spremljevalce itd...

skratka to Osebnost lahko tudi ljubimo, zato nam je tud dana svobodna volja


Hari bol.

Lilith wrote on 09.09.2004 at 21:12:50:



Ne zmoreš ničesar svojega napisati in moreš iz nekih južnih forumov prepisovati ?

Sramota.

Lilith wrote on 13.09.2004 at 00:39:25:



...najdem ga v sebi

dalaj22 wrote on 11.12.2004 at 14:19:44:

v bistvu smo mi delcek Boga.

Boga ni treba iskati, ker smo itak v Njem ob Njem in namenjeni Zanj. Bog je vseprisoten, a hkrati si pridruzuje pravico, da ni razodet tistim, ki ga nocjo spoznat.

ce imamo zares iskreno zeljo spoznat oz. najdt Boga, ki je izvor vse eksistence, vsega znanja in vsega zadovoljstva, nam bo definitivno ponujena pomoc iz Njegove strani. vse kar mormo pol narest je to, da jo ponizno sprejmemo.

Ko je Mojzes v transu sestopal z gore
mu je svetloba lastnega obličja kazala pot
in zamegljevala človeški pogled na ljudi,
ki so se povrnili v čase obupa.
Razjezil se je
in v grenkem žolču z jokom iz ranjenih globin
treščil Božje ukaze na zemljo,
da so se spremenili v kamniti grušč


Njegova vrnitev je razjezila ljudi.
Kdo si, da govoriš v Njegovem imenu ?
Zakaj nas hočeš zasužnjiti Nevidnemu ?
Kdo je Ta, ki te je oslepil,
da ne vidiš lastnih  rok ?
Tako so ga spraševali
in terjali odgovor.


Mojzes pa je sedel na zemljo
in z rokama oklenil žareče obličje
in je vprašal svojega Gospoda :
Kaj ti pomeni sodrga,
da se ji ne moreš odreči ?


Ko je dvignil pogled
je ugledal brata Sizifa.
Osramočen se je ponovno odpravil na pot.


                                    Anica Perpar ( iz zbirke Vsečasje)

Verjamem v boga, ker je nemogoče verjeti!
če bi bilo mogoče dokazati ga, sploh ne bi bilo nobene potrebe verjetja..

vse dobroo

ne najde mi strani ..

ti praviš, da imaš dokaz o obstoju boga
to bi človek lahko debatiro v nedogled...

potem takem imaš že trden dokaz v sebi.
povem ti eno, z razumom in z besedami je nemogoče spoznati in trditi o obstoju boga,.....

resnice ni mogoče poučevati