Sem se že veselil, da te ne bo treba prenašati.  

Sem potrebovala izkušnjo, da zvem, kako no good je biti prisotno prisoten.

Ker sem odhod najavila, mi pove, da še nisem bila pripravljena biti neprisotno prisotna. (En_bk, to vsekakor ne jemljem kot beg. Devi, ja, če je nekdo s tabo v srcu, je pac zmeraj prisoten.)

Malodko zna biti neprisotno prisoten. Ampak zakaj bi to zmeraj bil? A ni dovolj, da poznaš razliko? Da se je zavedaš.

Težko bi ti razložila, glede na to, da je to forumsko okolje, torej virtualno in je računalniški monitor tisti, v katerega gledamo, beremo in kdaj kakšno www.gape.org/sonce/svetpogovorov/vzivo/chat/images/smilies/type.gif, torej tisti vhod in izhod vsega, kar nas povezuje. V tem kontekstu se celo smešno sliši, ko te nekdo obsodi, da si se ga osebno lotil.

Toda naše čutenje je resnično. Vse je pomembno. V tem kontekstu pa lahko "izgubiš sebe" (ne v negativnem smislu) v tolikšni meri, da sprejmeš karkoli se zgodi. Dovoliš kar JE, kar SI. Si neprisotno prisoten.www.gape.org/sonce/svetpogovorov/vzivo/chat/images/smilies/private.gif. Ne samo v smislu opazovanja, temveč tudi v sodelovanju, kar ti je dodeljeno.

Prisotno prisotnost pa razumem kot nestrinjanje s tem kar JE. Nesprejemanje. Ni nujno, da je tako grobo. Lahko je le začasna zaciklanost, dokler se spet ne najdemo. Kakršno koli vztrajanje v bolečini, negativnosti nas dela zelo prisotne, kot se npr. zavedamo glave ob glavobolu, zoba ob zobobolu.

Pa še kdaj drugič, en_bk. Upam, da je kaj razumljivejše.

Ne trpi moj sin, ampak daj to ven.  

Si nekako že mislim o tebi ja, da skoraj nic PRAV ne prebereš....