japka wrote on 25.06.2004 at 13:09:37:Bilo bi dobro da ce kdo obvlada Islam da bi napisal en taksen *povzetek* na hitro, osnove, ali pa tudi kaj vec. Bilo bi zanimivo. In poucno.
Nekaj podatkov, takole iz glave. Prosim, popravi me, kdor ve bolje!
Muhammad velja za zadnjega v vrsti Božjih prerokov, ki je dopolnil in izpopolnil vse prejšnje preroke, na čelu z Mojzesom in Jezusom. Ni prišel podreti, kar je bilo zgrajenega pred njim, marveč dopolniti Božjo voljo. Zanimivo je to, da muslimani smatrajo judaizem in krščanstvo kot svojo dediščino, medtem ko judje in kristjani smatrajo muslimane za nevernike.
Muhammad (570-632) rojen v Meki v današnji Saudski Arabiji dolgo časa živi kot pastir. Nato se poroči s starejšo bogato ženo iz znane in ugledne trgovske družine. Tako postane trgovec in je pri tem zelo uspešen. Leta 610 doživi prvo "razsvetljenje", ko mu Bog preko angelov začne sporočati Qur'an, Božjo besedo. To traja več let, Muhammad pa med tem Božjo besedo sproti uči naprej, po njegovem nareku jo zapisujejo. Iz tega kasneje sestavijo Qur'an, ki je nekakšna zbirka 144 sur ali poglavij, ki se tičejo najrazličnejših tem, vsem pa je skupno sporočilo, da je Bog vseprisoten in vsemogočen. Nekaj naslovov sur: Čebela, Jasin (se bere včasih ob smrti - baje ena najlepših), Marija (o Mariji, Jezusovi materi), Zvezde, Mravlja itd. Sure nimajo nekega zaporedja in skupaj ne tvorijo neke celovite zgodbe, marveč namenoma venomer spreminjajo bralčev fokus. Govorijo o posameznih delčkih stvarstva, ki pričajo o Božji Vsemogočnosti.
5 temeljev islama:
- izrekaj t.i. "šehadde(h)" ali pričevanja (dobeseden prevod iz arabščine): Pričujem, da ni božanstva razen Boga (Ešhedu en la ilahi ila-llah), da je Muhammad njegov Prerok (Ešhedu en Muhammadun rasulu-llah)
- moli (5x dnevno moli oz. klanjaj t.i. "sala(h)" ali "namaz")
- dajaj t.i. "zekke(h)" ali "zekat", to je vsaj 2,5% svojega letnega dohodka. Nameniš ga lahko komurkoli, naj ga ne bi namenjal svojim družinskim članom (za njih naj bi itak že skrbel), namen pa je odvisen od tvojih želja - za štipendije, za humanitarne namene, za hrano ubogim, za knjige za lokalno knjižnico - torej karkoli, kar ima veze z dobrodelno dejavnostjo in koristi skupnosti. Zekka(h) se daje POLEG miloščine, ki jo daješ vsakodnevno npr. klošarjemna ulici ipd. Zekka(h) je obvezen, miloščina pa zaželjena.
- romaj v Meko vsaj enkrat v življenju. To velja za vse muslimane, ki so dovolj zdravi in finančno sposobni za potovanje.
- posti se v mesecu ramadanu. Ta post je obvezen, po želji pa se lahko postiš tudi ob drugih časih v letu.
Trije najsvetejši kraji islama:
- Meka,
- Medina (kamor je Muhammad pobegnil pred Mekanci, ki ga tisti čas niso sprejeli, a se je potem zmagoslavno vrnil in brez prelivanja krvi pridobil Mekance za islam)
- Jeruzalem (iz istih razlogov, kot je Jeruzalem svet za jude in kristjane).
Po Muhammadovi smrti se začnejo trenja med muslimani, ker eni verjamejo, da je treba novega vodjo muslimanske skupnosti (ne v verskem, marveč političnem smislu) izvoliti in postaviti kot kalifa, drugi pa verjamejo, da mora biti naslednik Muhammada nujno Muhammadove krvi, torej njegov sorodnik po krvi. Po mnogih peripetijah pride do razkola (zopet - ne verskega, marveč političnega, čeprav se v islamu ti dve sferi nekoliko povezujeta) med sunite (tisti, ki so bili za voljene kalife) in šiite (ki zagovarjajo krvno povezavo). Suniti so večinski v svetu, šiiti manjšina, v posameznih državah pa je situacija obratna. Irak je npr. večinsko šiitski.
V islamu ni Cerkve kot organizacije. Vse funkcije, ki obstajajo so v strogem smislu upravnega ali znanstvenega značaja. "Imam" ali tisti, ki vodi molitev, je lahko kdorkoli (v nasprotju npr. z duhovniki v krščanstvu). Nihče nima primata za to funkcijo. "Uleme" so izvedenci v teologiji, učenjaki, ki uživajo zaradi svojega znanja določen ugled (kar jim daje moč vplivanja na množice), vendar so strogo gledano popolnoma enakopravni muslimani (v nasprotju npr. z župniki, škofi, kardinali, papežem in vso ostalo točno določeno hierarhijo v katoliški Cerkvi). Uleme in ajatole imajo tudi nalogo izdajanja t.i. verskih odločb ali "fetv" (ednina "fetva(h)") v vprašanjih, ki se tičejo pravovernosti - tu so tla seveda spolzka in kontroverzna, kot so kontroverzna npr. stališča različnih papežev v različnih obdobjih. Ob branju bul, enciklik in dogmatskih spisov človeka ravno tako spreletijo dvomi kot ob poslušanju kakega od ajatol. "Mufti" je funkcija predstavnika verske skupnosti, ki ima nalogo zagotoviti vse potrebno, da bodo verniki nemoteno lahko živeli v skladu z zapovedmi - izračunava koledar, dogovarja se z državnimi organi, kadar je to potrebno (npr. kadar gre za verske objekte) itd.